Imejte v mislih

Branje poezije v Stari zavezi

V starozaveznih knjigah, ki se nahajajo pred Jobovo knjigo, najdemo predvsem zgodbe – pripovedna poročila, ki z duhovnega vidika opisujejo zgodovinske dogodke. Noe je zgradil barko, Mojzes je osvobodil Izrael, Ana je molila, da bi dobila sina, in tako naprej. Če začnemo pri Jobu, najdemo različne sloge pisanja, starozavezni pisci so se obrnili k poetičnemu jeziku, da so na nepozaben način izražali globoka čustva oziroma veličastne prerokbe.

Videli smo že nekaj poezije, ki se je sem ter tja našla v zgodovinskih knjigah Stare zaveze. Od Jobove knjige dalje pa je bomo videli veliko več. Knjige Job, Psalmi in Pregovori so skoraj v celoti poezija, kakor so tudi deli zapisov prerokov, kot so Izaija, Jeremija in Amos. Ker se branje poezije razlikuje od branja zgodb, je za njeno razumevanje pogosto potreben drugačen pristop. Sledi nekaj misli, ki vašemu branju Stare zaveze lahko da globlji pomen.

Spoznavanje hebrejske poezije

Prvič, morda vam bo pomagalo, če boste imeli v mislih, da hebrejska poezija v Stari zavezi ne temelji na rimah kakor kakšna druga vrsta poezije. In čeprav so rime, igra besed in ponavljanje glasov značilne lastnosti stare hebrejske poezije, se v prevodu navadno izgubijo. A značilnost, ki jo boste opazili, je ponavljanje misli oziroma idej, kar včasih imenujemo »paralelizem«. Naslednji verz iz Izaije vsebuje preprost primer tega:

• [O]bleci svojo moč, o Sion,

• obleci svoja praznična oblačila, o Jeruzalem! (Izaija 52:1)

29. psalm ima veliko podobnih si verzov – tukaj je en tak primer:

• Glas Gospodov je v moči,

• glas Gospodov je v sijaju. (Psalm 29:4)

In tule je primer, kjer je odlomek lažje razumeti, če vemo, da je drugi verz podoben prvemu:

• Dal sem vam tudi čiste zobe po vseh vaših mestih,

• pomanjkanje kruha po vseh vaših krajih (Amos 4:6).

V teh primerih se ideja ponovi z malenkostno razliko. Ta tehnika lahko poudari ponavljajočo se idejo, medtem ko razlike uporabi, da jo v večji meri opiše oziroma razvije.

V drugih primerih oba podobna verza uporabita podoben jezik za posredovanje nasprotujočih si idej, denimo v naslednjem primeru:

• Mil odgovor pomirja togoto,

• žaljiva beseda pa zbuja jezo. (Pregovori 15:1)

Ta paralelizem se ni zgodil slučajno. Pisci so ga uporabili namerno. Omogočil jim je izraziti duhovne občutke oziroma resnice na način, ki se jim je zdel tako močan kot lep. Ko torej v starozaveznem pisanju opazite paralelizem, se vprašajte, kako vam pomaga razumeti piščevo sporočilo. Na primer, kaj je nemara poskušal povedati Izaija, ko je »moč« primerjal z »lepimi oblačili« in »Sion« z »Jeruzalemom«? (Izaija 52:1) Kaj lahko zaključimo o besedni zvezi »mil odgovor«, če vemo, da je njeno nasprotje »žaljiva beseda«? (Pregovori 15:1)

Walter Rane: Obnavlja mi dušo

Hebrejska poezija kot novi prijatelj

Lahko vam bo v pomoč, če boste branje poezije primerjali s spoznavanjem novega prijatelja. Na primer, branje starozavezne poezije lahko primerjate s tem, da spoznate nekoga iz daljne dežele in tuje kulture, ki ne govori istega jezika kakor mi – in ki je star kar dva tisoč let. Ta človek bo verjetno rekel kaj, kar sprva ne razumemo, a to ne pomeni, da nam nima povedati nič dragocenega. Z nekaj potrpežljivosti in sočutja naš novi znanec naposled lahko postane dragi prijatelj. Le nekaj časa moramo preživeti skupaj in poskusiti stvari videti z njegovega zornega kota. Morda bomo celo ugotovili, da se v srcih pravzaprav zelo dobro razumeva.

Ko torej prvič berete odlomek iz Izaije, na primer, na to glejte kot na uvod v novo poznanstvo. Vprašajte se: »Kakšen je moj splošni vtis?« Kaj ob odlomku občutite – čeprav ne razumete vsake besede? Nato ga preberite ponovno, po možnosti večkrat. Nekateri ljudje najdejo dodaten pomen, če odlomke berejo na glas. Bodite pozorni na posebne besede, ki jih je Izaija izbral, zlasti na besede, ki v vaših mislih ustvarjajo podobo. Kako se ob teh podobah počutite? Kaj podobe skušajo povedati o tem, kako se je Izaija počutil? Bolj boste preučevali besede teh starozaveznih pesnikov, bolj boste spoznavali, da so svoje besede in tehnike izbirali namerno, da bi izrazili globoka duhovna sporočila.

Pesmi so lahko čudovite prijateljice, ker nam pomagajo razumeti naše lastne občutke in doživljanja. Starozavezne pesmi so zlasti dragocene, ker nam pomagajo razumeti naše najbolj pomembne občutke in doživljanja – tista, ki so povezana z našim odnosom z Bogom.

Ko boste preučevali poezijo v Stari zavezi, ne pozabite, da je preučevanje svetih spisov najbolj dragoceno, ko nas vodi k Jezusu Kristusu. Bodite pozorni na simbole, podobe in resnice, ki v vas utrjujejo vero vanj. Med preučevanjem prisluhnite navdihom Svetega Duha.

Literatura modrosti

Eno kategorijo starozavezne poezije učenjaki imenujejo »literatura modrosti«. V to kategorijo sodijo Job, Pregovori in Pridigar. Medtem ko Psalmi izražajo čustva slavljenja, žalosti in čaščenja, se literatura modrosti osredotoča na brezčasne nasvete oziroma globoka filozofska vprašanja. Jobova knjiga, na primer, raziskuje Božjo pravico in vzroke za človekovo trpljenje. Pregovori ponujajo nasvete, kako dobro živeti, vključno z modrimi reki, ki so jih zbrali in predajali iz prejšnjih rodov. Pridigar pa se sprašuje o smislu življenja samega – ko se vse zdi bežno in slučajno, kje najdemo pravi pomen? Na literaturo modrosti lahko gledate kot na premišljene pogovore z navdihnjenimi mentorji, ki bi nam radi pripovedovali o opažanjih o Bogu in svetu, ki ga je ustvaril – in vam morda pomagali, da bi vse to razumeli nekoliko bolje kot doslej.