Michael T. Malm: Rešil je izgubljeno

15.–21. avgust

49.–51., 61.–66., 69.–72., 77.–78., 85.–86. psalm

»[P]ripovedovati hočem, /…/ kaj je storil moji duši«

Ta osnutek obravnava nekaj doktrinarnih tem, ki jih naslavljajo ti psalmi. Med preučevanjem bodo morda izstopale določene besede, podobe ali zamisli. Kaj čutite, da vas Gospod poskuša naučiti?

Svoje vtise zapišite

Pisci Psalmov so svoja globoka čustva prenesli v poezijo. Pisali so o občutjih malodušja, strahu in obžalovanja. Včasih se celo zdi, da čutijo, da jih je Bog zapustil, nekateri psalmi pa imajo celo ton razočaranja oziroma obupa. Če ste kdaj imeli takšne občutke, vam branje Psalmov lahko pomaga spoznati, da niste edini. Našli pa boste tudi psalme, ki vas lahko spodbudijo, ko imate takšne občutke, ker so psalmisti Gospoda slavili tudi zaradi njegove dobrote, se čudili njegovi moči in se radostili v njegovi milosti. Vedeli so, da je svet obremenjen z zlom in grehom, vendar da je Gospod »dober in odpušča« (Psalm 86:5). Razumeli so, da vera v Gospoda ne pomeni, da se nikoli ne boš boril z zaskrbljenostjo, grehom ali strahom. To pomeni, da veste, h komu se obrniti, ko se tako počutite.

Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov

Psalma 49 in 62:5–12

Odkupitev pride le preko Jezusa Kristusa.

49. psalm ima sporočilo za »bogate in uboge« (2. verz). Kaj je po vašem to sporočilo? Kaj čutite, da Psalm 62:5–12 dodaja sporočilu?

Branje teh psalmov vas lahko navdihne, da boste razmišljali, kako vse nekateri ljudje za odkupitev zaupajo v nekaj drugega kot Boga (gl. Psalm 49:6–7). Kako je na vaše življenje vplivalo pričevanje: »Bog bo odkupil [vašo] dušo iz rok podzemlja.« (16. verz)

Glejte tudi: Pregovori 28:6, Alma 34:8–17.,

51., 85.–86. psalm

Zaradi Odrešenikove milosti so mi grehi lahko odpuščeni.

Priprošnje za milost v 51. psalmu pripisujejo kralju Davidu, ki je bi kriv prešuštva in umora (gl. 2 Samuel 11). Četudi so naši grehi manj resni, lahko razumemo potrebo po milosti, ki jo izraža ta psalm. Naučimo se lahko tudi nekaj o tem, kaj pomeni pokesati se. Na primer, katere besede oziroma besedne zveze v 51. psalmu vas učijo o pristopu, ki ga potrebujemo, da se pokesamo? Kaj izveste o tem, kako Odrešenikova odkupna daritev lahko učinkuje v vašem življenju?

Isto vprašanje lahko postavite, ko berete 85. in 86. psalm. Poiščete lahko tudi besedne zveze, ki opisujejo Gospoda. Kako vam te besedne zveze okrepijo vero, da vam bo odpustil? (Gl. npr. Psalm 86:5, 13, 15.)

Glejte tudi: Alma 36; Russell M. Nelson, »Delajmo bolje in bodimo boljši«, generalna konferenca, apr. 2019; Carole M. Stephens, »Največji Zdravitelj«, generalna konferenca, okt. 2016.

Psalmi 51:13–15, 66:16–17, 71:15–24

Moje pričevanje o Jezusu Kristusu drugim lahko pomaga, da pridejo k njemu.

Premišljujte, kako ste dobili pričevanje o Jezusu Kristusu in njegovi moči odkupljenja. Med preučevanjem Psalmov 51:13–15, 66:16–17, 71:15–24 potem razmišljajte, kako bi druge povabili: »Pridite in glejte Božja dejanja.« (Psalm 66:5) Kako razumete to, da »bo ves dan izrekal [njegovo] pravičnost«? (Psalm 71:24) Kako boste drugim povedali, »kaj je storil [vaši] duši«? (Psalm 66:16)

Glejte tudi: Mozija 28:1–4, Alma 26.

Drugim lahko pričujemo, kaj je Gospod naredil za nas.

63., 69., 77.–78. psalm

Gospod mi bo pomagal, ko ga bom nujno potreboval.

Več psalmov slikovito opisuje, kako je občutiti oddaljenost od Boga, če obupno potrebujete njegovo pomoč. Takšne opise lahko poiščete v Psalmih 63:1, 8, 69:1–8, 18–21, 77:1–9. Kaj spoznate v 63.; 69.; 77. in 78. psalmu, kar je tem psalmistom dajalo gotovost?

Ko ste zaskrbljeni, kako vam pomaga, če se »spominja[te] /…/ del Gospodovih« in njegovih čudežev od nekdaj? (Psalm 77:12) Nekaj teh čudežev je opisanih v 78. psalmu. Ko jih boste brali, premišljujte, kaj vam pomaga »da bo[ste] v Boga stavili svoje zaupanje« ( 7. verz). Katere izkušnje iz vaše družinske zgodovine vas navdihujejo?

Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer

Psalm 51:17.Premislite, kako bi svojo družino učili, kaj pomeni imeti strto srce. Na primer, družinski člani bi lahko drug za drugim odprli nekaj s trdo lupino, denimo jajce ali oreh. Kako so naša srca včasih kakor taka lupina? Kako se v srcih lahko odpremo Gospodu? Nekaj zamisli lahko dobite ob branju 51. psalma.

Psalm 61:2–3.Družinski člani lahko narišejo risbe simbolov iz teh verzov in se pogovarjajo, kako je Jezus Kristus kakor visoka »skala«, naše »zatočišče« in »močen stolp«.

Psalma 71:17, 78:5–7.O čem Gospod želi, da »pouči[mo] svoje sinove«? (Psalm 78:5) Vsak družinski član lahko pove primer Gospodovih »čudovitih del«, denimo zgodbo iz svetih spisov, izkušnjo ali osebno pričevanje, ki jim pomaga, »da bodo v Boga stavili svoje zaupanje« (Psalma 71:17, 78:7).

Psalm 72.72. psalm je napisal David o svojem sinu Salomonu, a velik del slednjega se lahko nanaša na Jezusa Kristusa. Ko bo vaša družina brala ta psalm, lahko dvignejo Odrešenikovo sliko, ko najdejo verze, ki jih spominjajo na Jezusa Kristusa. Kako lahko pomagamo uresničiti željo, »naj se napolni z njegovo slavo vsa zemlja«? (Psalm 72:19; gl. tudi Nauk in zaveze 65:2.)

Psalm 85:11.Ti verzi lahko navdihnejo pogovor o dogodkih obnove evangelija – kako Mormonova knjiga izpoveduje resnico, ki je vzniknila »iz zemlje«, in kako so nebeški sli prišli »iz nebes« (gl. tudi Mojzes 7:62). Nekaj teh dogodkov prikazuje video »Preparation of Joseph Smith: Tutored by Heaven« (ChurchofJesusChrist.org).

Več predlogov za poučevanje otrok najdete v osnutku za ta teden priročnika Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.

Predlagana pesem: »O, potrebujem te«, Hvalnice in otroške pesmi, 12.

Za boljše poučevanje

Uporabite raznolikost. »Poiščite načine, da boste v svoja prizadevanja pri poučevanju evangelija vključili raznolikost. S tem boste izkušnji dodali bogastvo in lepoto. /…/ Razmislite, kako uporaba glasbe, zgodb, slik in drugih oblik umetnosti lahko prikliče Duha.« (Učimo kakor Odrešenik, 22)

J. Kirk Richards: Ne dvomi, Tomaž!