»Imejte v mislih: Preroki in prerokbe«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Stara zaveza 2022 (2021)
»Imejte v mislih: Preroki in prerokbe«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: 2022
Imejte v mislih
Preroki in prerokbe
Po tradicionalni krščanski razdelitvi Stare zaveze se zadnji del (od Izaije do Malahije) imenuje »Preroki«.1 Ta del, približno četrtina Stare zaveze, vsebuje besede pooblaščenih Božjih služabnikov, ki so govorili z Gospodom in nato govorili v njegovem imenu in njegovo sporočilo ljudem prinašali med letoma 900 in 500 pred Kristusom.2
V vsej Stari zavezi igrajo preroki in prerokbe veliko vlogo. Patriarhi Abraham, Izak in Jakob so imeli videnja in govorili z nebeškimi sli. Mojzes je z Bogom govoril iz oči v oči in njegovo voljo posredoval izraelskim otrokom. Prva in Druga knjiga kraljev poročata o nepozabnih delih in sporočilih prerokov Elija in Elizeja. Stara zaveza govori tudi o prerokinjah, kot sta Mirjam (gl. 2 Mojzes 15:20) in Debora (gl. Sodniki 4) ter druge ženske, blagoslovljene z duhom preroštva, denimo o Rebeki (gl. 1 Mojzes 25:21–23) in Ani (gl. 1 Samuel 1:20–2:10). In čeprav Psalmov niso zapisali uradni preroki, jih prav tako navdaja duh preroštva, zlasti ko se ozirajo k Mesijevemu prihodu.
Nič od tega ne preseneča svetih iz poslednjih dni. Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa nas dejansko uči, da preroki niso le zanimiv del zgodovine, temveč bistveni del Božjega načrta. Čeprav nekateri preroke morda vidijo kot edinstvene za starozavezni čas, jih mi vidimo kot nekaj, kar imamo skupnega s starozaveznimi časi.
Vseeno je občutek med branjem Izaija ali Ezekiela morda drugačen od branja generalnokonferenčnega sporočila predsednika Cerkve. Včasih je težko uvideti, da nam imajo starodavni preroki nekaj povedati. Navsezadnje je svet, v katerem živimo, zelo drugačen od tistega, v katerem so pridigali in prerokovali. In dejstvo, da imamo živega preroka, bi lahko sprožilo vprašanje: Zakaj se je vredno potruditi – in treba se je potruditi – da beremo besede starodavnih prerokov?
Nekaj nam imajo povedati
Ljudje danes večinoma niso prvi naslovnik prerokov Stare zaveze. Ti preroki so imeli pereče skrbi, s katerimi so se ukvarjali v svojem času in kraju – prav kakor naši preroki poslednjih dni danes nagovarjajo naše pereče skrbi.
Preroki obenem lahko gledajo preko perečih skrbi. Eno je gotovo, da učijo o večnih resnicah, ki so primerne za vsako dobo. In ker so blagoslovljeni z razodetjem, vidijo večjo sliko, imajo širši pogled na Božje delo. Na primer, Izaija ljudi v svojih dneh ni le svaril o njihovih grehih – pisal je tudi o rešitvi Izraelcev, ki bodo živeli dvesto let v prihodnosti, obenem pa je učil o rešitvi, ki jo iščejo vsa Božja ljudstva. Poleg tega je pisal prerokbe, ki še dandanes čakajo na popolno izpolnitev – kakor o »novi zemlji« (Izaija 65:17), ki bo »polna Gospodovega spoznanja« (Izaija 11:9), kjer so zbrani izgubljeni Izraelovi rodovi in kjer se »narodi« »ne bodo /…/ več učili vojskovanja« (Izaija 2:4). K radosti in navdihu, ki izhajata iz branja besed prerokov iz Stare zaveze, kot je Izaija, sodi spoznanje, da igramo vlogo v sijajnih dneh, ki so si jih predstavljali.3
Ko torej berete starodavne prerokbe, se je koristno poučiti o kontekstu, v katerem so bile zapisane. V njih bi tudi vi morali videti sebe oziroma se poistovetiti z njimi, kakor je rekel Nefi (gl. 1 Nefi 19:23–24). To včasih pomeni, da se zavemo, da je Babilon simbol posvetnosti in ponosa, ne le starodavnega mesta. Izrael lahko razumemo kot Božje ljudstvo v vsaki dobi, lahko pa ga razumemo kot Sion, ki je cilj poslednjih dni, ki ga je Božje ljudstvo sprejelo, namesto kot zgolj še eno besedo za Jeruzalem.
S svetimi spisi se lahko poistovetimo, ker razumemo, da se prerokba lahko marsikako izpolni.4 Lep primer tega je prerokba v Izaiju 40:3: »V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!« Zasužnjeni Judje v Babilonu so to izjavo nemara razumeli tako, da bo Gospod pripravil pot iz suženjstva in nazaj v Jeruzalem. Za Mateja, Marka in Luka se je ta prerokba izpolnila v Janezu Krstniku, ki je pripravil pot za Odrešenikovo delovanje na zemlji.5 In Joseph Smith je prejel razodetje, da se ta prerokba še izpolnjuje v poslednjih dneh kot priprava za Kristusovo tisočletno delovanje.6 Starodavni preroki so nam govorili na načine, ki jih šele začenjamo razumevati. In učili so veliko dragocenih, večnih resnic, ki so za nas prav tako koristne, kakor so bile za starodavni Izrael.
Greg K. Olsen: Polnost časov
Pričevali so o Jezusu Kristusu
Še pomembneje od tega, da se vidimo v prerokbah Stare zaveze, pa je morda to, da v njih vidimo Jezusa Kristusa. Če ga boste iskali, ga boste našli, četudi ni omenjen poimensko. V pomoč vam bo, če boste imeli v mislih, da je Bog Stare zaveze, Gospod Jehova, Jezus Kristus. Vsakokrat, ko preroki opisujejo, kaj Gospod dela oziroma kaj bo naredil, govorijo o Odrešeniku.
Našli boste tudi reference za Maziljenca (gl. Izaija 61:1), Odkupitelja (gl. Ozej 13:14) in za Bodočega kralja iz Davidovega rodu (gl. Izaija 9:6–7, Zaharija 9:9). Vse to so prerokbe o Jezusu Kristusu. Na splošno boste brali o odrešitvi, odpuščanju, odkupitvi in obnovi. Z Odrešenikom v mislih in srcu vas bodo te prerokbe spontano usmerile k Božjemu Sinu. Prerokbo navsezadnje najbolje razumemo, če imamo »duha preroštva«, za katerega nam Janez pove, da je »Jezusovo pričevanje« (Razodetje 19:10).