Daniel A. Lewis: Jona na obali Niniv .

21.–27. november

Jona, Mihej

»[U]gaja mu dobrohotnost«

Med zapisovanjem vtisov razmišljajte, kako se načela v Joni in Miheju nanašajo na to, kar se učite v svetih spisih.

Svoje vtise zapišite

Jona je bil na ladji na poti v Taršiš. Nič ni narobe, če odplujemo v Taršiš, če izvzamemo, da je daleč od Niniv, kamor naj bi šel Jona predat Božje sporočilo. Ko je ladjo torej zajel hud vihar, je Jona vedel, da je temu botrovala njegova neposlušnost. Vztrajal je, da so ga mornarji sotrpini vrgli v morske globine, da bi vihar prenehal. Videti je bilo, da je z Jono in njegovim delovanjem konec. A Gospod nad njim ni obupal – prav kakor ni obupal nad ljudmi v Ninivah in prav kakor ne obupa nad nobenim od nas. Prav kakor je učil Mihej, se Gospod ne radosti nad tem, da nas obsodi, temveč mu »ugaja /…/ dobrohotnost«. Ko se obrnemo k njemu, »[n]e drži na veke svoje jeze. /…/ Spet se nas bo usmilil, poteptal bo naše krivde. V globine morja bo /…/ zagnal vse naše grehe.« (Mihej 7:18–19)

Za pregled Jonove in Mihejeve knjige glejte »Jona« in »Mihej« v Vodiču po svetih spisih.

Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov

Jona 1–4, Mihej 7:18–19

Gospod je milosten do vseh, ki se obrnejo k njemu.

Jonova knjiga med drugim prikaže, kako milosten je Gospod, ko se pokesamo. Med branjem Jone bodite pozorni na primere Božje milosti. Premišljujte, kako ste jo v življenju izkusili. Katera spoznanja vam lahko pomagajo, da ste do drugih bolj usmiljeni?

Če smo priča Gospodovi milosti, nas to pogosto navdihne z občutki ljubezni in hvaležnosti. Kakorkoli, Jona je bil nezadovoljen in »se je jezil« (Jona 4:1), ko je bil Gospod milosten do ljudi v Ninivah, ki so bili izraelski sovražniki. Zakaj je Jona tako čutil? Ali ste kdaj čutili podobno? Kaj je glede na 4. poglavje Gospod želel, da bi Jona razumel?

Razmišljajte o naukih v Miheju 7:18–19. Kako so te resnice Joni pomagale, da je spremenil odnos do Gospoda in ljudi v Ninivah?

Glejte tudi: Luka 15:11–32, Jeffrey R. Holland, »The Justice and Mercy of God«, Ensign, sept. 2013, 16–21.

Evangelij lahko oznanjamo Božjim otrokom.

Jona 1, 3–4

Vsi Božji otroci morajo slišati evangelij.

Ninive so spadale pod asirski imperij, ki je bil izraelski sovražnik, znan po nasilju in krutosti. Joni se je verjetno zdelo nestvarno, da bi bili ljudje v Ninivah pripravljeni sprejeti Božjo besedo in se pokesati. Vendar je predsednik Dallin H. Oaks učil: »Nikoli se ne bi smeli postaviti [za] sodnik[e] /…/, kdo je pripravljen in kdo ni. Gospod pozna srca vseh svojih otrok in če molimo za navdih, nam bo pomagal najti ljudi, za katere ve, da so ‘pripravljeni slišati besedo’.« (Alma 32:6) (»Oznanjevanje obnovljenega evangelija«, generalna konferenca, okt. 2016) Kaj izveste v tretjem poglavju Jone, kar vas navdihne, da evangelij oznanjate celo tistim, ki morda niso videti, da so se pripravljeni spremeniti?

V pomoč vam bo, če boste Jonov odnos (gl. Jona 1, 3–4) primerjali s tem, kar so čutili Alma in Mozijevi sinovi (gl. Mozija 28:1–5, Alma 17:23–25).

Glejte tudi: 3 Nefi 18:32.

Mihej 4:11–13, 5:8–15, 7:5–7

Jezus Kristus je navajal Mihejeve spise.

Dobro je znano, da je Odrešenik navajal Izaija in Psalme. Ali ste vedeli, da je večkrat navajal tudi Miheja? Razmislite o naslednjih primerih in premišljujte, zakaj so bili ti odlomki nemara zanj pomembni. Zakaj so pomembni za vas?

Mihej 4:11–13 (gl. 3 Nefi 20:18–20). Gospod je zbiranje svetih iz poslednjih dni primerjal z žetvijo žita (gl. tudi Alma 26:5–7, Nauk in zaveze 11:3–4). Na kaj pomislite ob tej primerjavi o zbiranju Izraela?

Mihej 5:8–15 (gl. tudi 3 Nefi 21:12–21). Na kaj pomislite ob teh verzih o Božjem ljudstvu (»Jakobov ostanek«) v poslednjih dneh?

Mihej 7:5–7 (gl. Matej 10:35–36). Zakaj je glede na te verze pomembno, da se najprej »oziramo na Gospoda«? Zakaj je ta nasvet pomemben danes?

Mihej 6:1–8

»[K]aj Gospod hoče od tebe?«

Mihej nas prosi, naj si predstavljamo, kako bi bilo, če bi »stopi[li] pred Gospoda«, in kako, če bi »se prikloni[li] Bogu višave« (Mihej 6:6). Kaj vam 6.–8. verz da misliti, kaj je pomembno za Gospoda, ko ocenjuje vaše življenje?

Glejte tudi: Matej 7:21–23, 25:31–40, Dale G. Renlund, »Ravnajte pravično, ljubite dobrohotnost in ponižno hodite s svojim Bogom«, generalna konferenca, okt. 2020.

Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer

Jona 1–4.Otroci lahko uprizorijo dejanja, ki pripovedujejo Jonovo zgodbo, denimo da se pretvarjajo, da so pobegnili, posnemajo zvoke razbesnjenega morja ali se pretvarjajo, da jih je pogoltnila velika riba (gl. »Prerok Jona v slikanici Zgodbe iz Stare zaveze). Družinske člane vprašajte, kaj so se naučili iz Jonovega vzora. Enega od primerov lekcije lahko najdete v sedmem verzu pesmi »Follow the Prophet« (Sledi preroku) (Children’s Songbook, 110–111).

Jona 3.Kaj se je Jona naučil o oznanjevanju evangelija? Koga poznamo, ki bi bil blagoslovljen, če bi slišal sporočilo obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa?

Mihej 4:1–5.Kaj bo glede na te verze Gospodovemu ljudstvu prineslo mir in blaginjo? S katerimi dejanji lahko pripomoremo, da se bo ta prerokba izpolnila pri nas doma?

Mihej 5:2.Na eno stran sobe lahko daste Jezusovo sliko, na kateri je še kot otrok s svojo materjo (gl. Gospel Art Book, št. 33), na drugo pa sliko modrecev. Skupaj preberite Miheja 5:2 in Mateja 2:1–6. Kako so modreci s pomočjo Mihejeve prerokbe našli Jezusa? Družinski člani sliko modrecev lahko premaknejo k Jezusovi sliki. Z družino lahko gledate tudi video »The Christ Child: A Nativity Story« (Kristus otrok: zgodba o rojstvu) (ChurchofJesusChrist.org).

Več predlogov za poučevanje otrok najdete v osnutku za ta teden učbenika Pridi in hodi za menoj – za Osnovno.

Predlagana pesem: »Odšel bom tja, kamor želiš«, Hvalnice in otroške pesmi, 46.

Za boljše individualno preučevanje

Poiščite Božjo ljubezen. Med branjem svetih spisov razmislite, da bi označili dokaze Božje ljubezni, ki jih opazite. Na primer, bodite pozorni na to, kako je Bog z Jonovo zgodbo svojim otrokom pokazal, da jih ljubi.

Ilustriral: Kevin Carden