Potutusi
Teuina o Meaai ma Vai mo se Taimi Umi


“Teuina o Meaai ma Vai mo Se Taimi Umi,” Sauniuniga mo Faalavelave Faafuasei (2023)

Teuina o Meaai ma Vai mo se Taimi Umi

O Le Faatomuaga

O sapalai o meaai mo se taimi umi ma le teuina o vai mo se taimi umi e taua mo tagata taitoatasi ma aiga ina ia saunia ai ne’i tupu se faalavelave faafuasei, e pei o se mala faalenatura, faigata o le tamaoaiga, po o gasegase. O faalavelave faafuasei e pei o nei mea e masani ona aafia ai le sapalai o meaai ma le suavai, ma e ala i le sauniaina o meaai mo se taimi umi ma le teuina o vai, e mafai ai ona e saunia mo taimi faigata.

I le avea ai ma tagata O Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai, ua uunaia i tatou ia faasolosolo malie ona fausia se sapalai o meaai mo se taimi umi. ‘Ua poloaiina ma le alofa i tatou e le [Tama Faalelagi] ina ia ‘saunia mea manaomia uma’ ((tagai i le MF&F 109:8) ina ia, oo mai luitau, ae o loo mafai ona tatou tausia i tatou lava ma o tatou tuaoi ma lagolago atu i Epikopo a o latou tausia isi” (Prepare Every Needful Thing: Family Home Storage [2007], 2).

E ui o se sapalai o meaai mo se taimi umi e ono foliga ese e fuafua i lou tulaga, mafaufau po o le a se mea e mafai ona e faia e faasolosolo malie ai ona fausia lau lava sapalai o meaai mo faalavelave faafuasei e ala i le mulimuli i nisi o nei taiala ma fautuaga mo se taimi umi.

O a Meaai e Mafai ona Teuina mo le 30 Tausaga po o le Sili Atu?

Ata
meaai mamago i totonu o fagu

O meaai masani e pei o pi mamago, saito, araisa, ma pasa matutu e mafai ona oo atu i le 30 tausaga pe sili atu pe a afifiina lelei ma teuina i se nofoaga malu, ma matutu. O meaai e teuina ma le talafeagai, o meaai e maualalalo le vevela i potu po o kula (24°C/75°F po o lalo ifo) e tumau pea le maloloina ma lelei i le ai e sili atu le umi nai lo le mea sa mafaufauina muamua, e tusa ai ma mea na maua o suesuega faasaienitisi lata mai nei. O le umi e aoga ai oloa ua faateleina i le 30 tausaga po o le sili atu (tagai i le siata o loo i lalo mo le umi faatatau e aoga ai oloa). Ua faaalia i suesuega e tusa lava pe ua uma ona teuina mo se taimi umi, o nei meaai e mafai ona fesoasoani e lagolago ai le ola i se faalavelave faafuasei.

Meaai

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

Meaai

Saito

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30+

Meaai

Araisa paepae

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30+

Meaai

Sana

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30+

Meaai

Suka

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

E le gata

Meaai

Pi felanulanuai

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30

Meaai

Polesi

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30

Meaai

Pasta

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30

Meaai

Tipiga pateta

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30

Meaai

Tipiga apu

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

30

Meaai

Susu pauta e le lololo

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

20

Meaai

Karoti faamatūtū

Fuafuaga Fou o le “Lagolagoina o le Ola” o le Umi Faatatau e Lelei ai Oloa (i Tausaga)

10

Meaai ua Faamago e Le Fautuaina mo le Teuina mo se Taimi Umi

Pe a filimaoti po o a oloa o meaai e aofia ai i lau teuina o meaai mo se taimi umi, e taua le manatua o aitema o meaai e tatau ona faamago (pe tusa ma le 10 pasene pe itiiti ifo le vaega o le sūsū). O nisi nei o aitema faamago e LE tatau ona aofia ai i lau teuga o meaai mo se taimi umi:

Saito, faamama

Aano o manufasi, faamago (e pei o fasipovi masima faamago)

Fuamoa, faamago

O Nati [fatu]

Falaoamata, polesi

Araisa, enaena

Saito, olo (e ese mai le polesi)

Suka, enaena

Ga’o fai mea’ai

Fualaau faisua ma fualaau aina suamalie, mamago (sei vagana ua lava le matūtū, i totonu ma fafo, e gaui pe a faapi’o)

Pata, tuufagu pe tuuapa

Sukalati

O Isi Meaai e Faaopoopo i Au Meaai e Teuina mo se Taimi Umi

E faaopoopo atu i le teuina o meaai o loo lisiina i le siata i lalo o le vaega “O A Meaai e Mafai ona Teuina mo le 30 Tausaga po o le Sili Atu?” atonu foi e te manao e faaopoopo isi aitema i lau teuga meaai mo se taimi umi, e pei o le suka, susu mago e le lololo, masima, baking soda, ma le ga’o fai mea’ai. Ina ia taulimaina manaoga o meaai paleni, ia teu foi meaai o loo i ai le vaitamini C ma isi niuterene tatau.

O Le A le Tele o Meaai e Teu mo se Taimi Umi E Manaomia e le Tagata e Toatasi?

Mo fautuaga po o a ituaiga o meaai e tatau ona e faaaofia i lau teuina o meaai mo se taimi umi ma le tele o meaai e tatau ona ia te oe mo tagata taitoatasi o lou aiga, mafaufau e faaaoga le punaoa lenei mai le Matagaluega o Meaai Paleni a le BYU, Dietetics, ma le Food Science: “An Approach to Longer Term Food Storage.”

E Fia le Tau o le Teuina o Meaai mo se Taimi Umi?

E ono eseese tau e fuafua i le mea e faatau ai ma pe faapefea foi ona faatauina au meaai e teu. E taua le manatua e le tatau ona e soona fai; mo se faataitaiga, aloese mai le nofo aitalafu ina ia teuina uma au meaai i le taimi e tasi. Auauai ona faaputuputu au meaai mo se taimi umi ina ia faasafua ai le tau atoa i le aluga o taimi.

E Faapefea Ona E Teuina le Vai mo le Taimi Umi?

Afai e sau sa’o le vai mai se puna lelei ua faamamaina, ona leai lea o se isi faamamaina faaopoopo e manaomia; a lē o lea, ia faamama le vai ae le’i faaaogaina. O le vai mai se sapalai o le suavai ua faavailaauina e le manaomia ai nisi togafitiga pe a teuina i ni koneteina mama e mafai ona teuina ai meaai. O vai e le faavailaauina e tatau ona taulimaina i le vailaau ta lavalava. Faaopoopo ni mataua se 8 o le vailaau ta lavalava (5 i le 6 pasene sodium hypochlorite) mo le tai 4 lita (1 kalone) o le vai. Faaaoga na o le vailaau ta lavalava e leai ni mea faafefete, manogi, po o vailaau e faaumi ai le lelei. Teu le vai i ni koneteina malolosi, e le mama, ma e le mafai ona faaleagaina. Mafaufau e faaaoga fagu palasitika e masani ona faaaoga mo le vai inu suamalie. Ia teu ese koneteina o vai mai vaega vevela ma le susulu sa’o i ai o le la. Aoao atili e uiga i le teuina o vai ma le faamamaina iinei.

O Tulaga mo le Teuina o Meaai mo se Taimi Umi

O le umi e teuina ai e mafai ona aafia tele i tulaga nei:

  • Vevela: Teu oloa i le vevela o le 24°C/75°F po o lalo ifo i soo se taimi e mafai ai. Afai e maualuga atu le fua o le teuina, ia faaaoga faataamilo oloa pe a manaomia e faatumauina ai le tulaga lelei.

  • Sūsū: Ia tausisia le mago o eria o loo teuina ai. E sili atu le tuu ese o koneteina mai le foloa ina ia mafai ai ona faatamilo le ea.

  • Malamalama: Puipui ia ga’o fai meaai ma oloa o loo teuina i fagu palasitika mai le malamalama.

  • Iniseti ma isumu: Puipuia oloa o loo teuina i pepa alumini ma fagu palasitika mai isumu ma mai le faaleagaina e iniseti. O pepa alumini teu oloa e le taofia ai le aina e isumu. Afai o isumu ma isi meaola faalafuā o se faafitauli e ono tulai mai i le eria e teu ai meaai, e tatau ona tuu ia pepa alumini i totonu o koneteina e le faaleagaina e meaola faalafuā.

O Fautuaga mo le Tuupepaina mo Se Taimi Umi

Afai o loo e vaavaai e teu ni meaai i lou fale, e fautuaina atu ia koneteina nei e teu ai meaai mo se taimi umi:

  • Pepa alumini (e maua i Faletusi o le Ekalesia)

  • Fagu PETE (mo oloa mamago e pei o saito, sana, ma pi)

Fagu PETE mo le Teuina Mo se Taimi Umi

O fagu e gaosia i le palasitika o le PETE (polyethylene terephthalate) e mafai ona faaaoga faatasi ma pepa e mitiia le okesene e teu ai oloa e pei o alaisa. O fagu PETE ua faailoaina i luga o le koneteina faatasi ai ma mataitusi PETE po o le PET i lalo o le ata o le toe faaaogaina. O fagu PETE e mafai foi ona faaaoga mo le teuina mo se taimi puupuu (e oo atu i le lima tausaga) o isi meaai mamago e pei o le araisa paepae.

O nei koneteina, pe a faaaoga faatasi ma le pepa e mitiia le okesene, e aveese ai iniseti e ola i meaai ma fesoasoani ai e faasaoina le tulaga ma le tofo lelei o meaai. I lalo o ni tulaga patino, e mafai foi ona e faaaogaina pakete palasitika mo le teuina mo se taimi umi o le saito, pi mamago, ma isi oloa mamago e le mafai ona manogi leaga.

Pepa Alumini mo le Teuina mo se Taimi Umi

FFS

  1. O le a le ituaiga taga o loo maua i nofoaga autu mo le teuina o meaai i le fale, i Faletusi, ma luga o le initoneti i le store.ChurchofJesusChrist.org?

    O taga ua faia e faaaoga ai le tele o pepa iila ma le pepa alumini ua faapipii faatasi. O le pepa e 7 mililita le mafiafia (178 microns) ma e puipuia meaai mai le susu ma iniseti.

  2. O a ituaiga o meaai e mafai ona teuina i taga alumini?

    E mafai ona faaaoga ia taga e teu ai meaai e matūtū (pe tusa ma le 10 pasene le sūsū po o le itiiti ifo), oloa e umi ona lelei, ma e maualalo le ga’o e iai. O le ’ona o le botulism e ono tulai mai pe afai e teuina ni oloa sūsū i totonu o taga e itiiti le okesene.

  3. O le a le tele o meaai e ofi i taga taitasi?

    E ofi i le taga e tasi le 1 kalone (4 lita) o oloa gaosi. E eseese lava le mamafa o oloa. O se taga e mafai ona teu ai le 7 pauna (3.2 kilokalama) o saito, 6.8 pauna (3.1 kilokalama) o le araisa paepae, po o le 5 pauna (2.3 kilokalama) o le susu pauta.

  4. Pe e leaga meaai i le pepa alumini i totonu o le taga?

    Leai. E le fesootai meaai ma le alumini ona e tuueseina mai i se vaega o le palasitika mo le teuina o meaai. O le faatamilosaga malō i fafo o le taga e taua i le puipuia o meaai mai le sūsū ma le okesene.

  5. O le a le auala sili e faamau ai ia taga?

    O taga e tatau ona faamauina e faaaoga ai se masini faamau pepa (tagai i faatonuga e faatatau i ai). Aua nei faaaogaina se auli po o se isi masini faamafanafana aua o le a le mafai ona mau lelei ai, ae maise lava mo oloa pauta e pei o falaoamata po o susu pauta. O masini faamau na faaaogaina e le Tautua a le Uelefea (American International Electric AIE 305 A1 ma le Mercier ME 305 A1) ua ausia tulaga nei: 3/16-inisi (5 milimita) faamau lautele, 11.5-inisi (305 milimita) le lautele o le auvae [jaw], ua fuaina e oo atu i le 8-mil (205 microns) le mafiafia, ma ua iai se ki o le saogalemu e tape ai pe afai e poloka le auvae.

  6. O fea e mafai ona ou maua ai se masini faamau?

    O masini faamau o loo maua i le tele o nofoaga autu e teu ai meaai i le fale. E tele fo’i siteki o loo iai a latou masini faamau. Afai e te manao ai, e mafai ona e faatauina se masini faamau mai le Faletusi po o le initoneti i le store.ChurchofJesusChrist.org.

  7. Pe e mafai ea ona aveese le ea atoa mai le pepa alumini?

    Leai. O pepa e mitiia le okesene e aveese le okesene mai le ea o loo i totonu o pepa. O le okesene itiiti e aveesea ai iniseti e ola i meaai ma fesoasoani e faasaoina le tulaga lelei o oloa.

  8. Pe o se mea masani mo itu o le pepa alumini ona mimigi i totonu i le taimi lava e faamau ai?

    O le tele lava o oloa, o le a mimigi faasolosolo lava i totonu ia le pepa i ni nai aso pe a uma ona faamau le pepa. E sili atu ona iloagofie lenei mea i meaai lusi malō nai lo o oloa pauta.

  9. E faapefea ona teuina pepa alumini meaai?

    E sili atu le lelei ona teuina ia pepa meaai i se nofoaga malulu, mago ma leai ni isumu. O koneteina e teuina ai e le tatau ona fesootai sao atu i lalo o le fola po o puipui simā.

  10. Pe e saogalemu pepa mai isumu?

    O pepa alumini teu oloa e le taofia ai le aina e isumu. Afai o isumu ma isi meaola faalafuā o se faafitauli e ono tulai mai i le eria e teu ai meaai, e tatau ona tuu ia pepa alumini i totonu o koneteina e le faaleagaina e meaola faalafuā. Aua nei teuina i totonu o koneteina sa faaaoga e teu ai aitema e le o ni meaai.

  11. Pe e tatau ona teu ia pusa mo faalavelave faafuasei i ni pepa alumini?

    O le tele o aitema o sapalai mo faalavelave faafuasei e le talafeagai mo le teuina i pepa alumini. O aitema fesoasoani muamua ma meaai, e pei o granola bars, e sili ona teuina i koneteina e i ai tapuni e mafai ona aveese ina ia mafai ai ona faataamilo soo.

Lapataiga: O le ’ona o le botulism e ono tulai mai pe afai e teuina ni oloa sūsū i pepa e faaitiitia le okesene. Pe a teuina i totonu o koneteina e le sao iai se ea faatasi ma pepa e mitiia le okesene, e tatau ona matūtū oloa (pe tusa ma le 10 pasene po o le itiiti ifo o le sūsū o loo iai ).

Mo nisi faamatalaga i le teuina o meaai mo se taimi umi, alu i le “E Faapefea Ona E Teuina Meaai mo le Taimi Umi e Aoga Ai

E Fapefea Ona e Teuina Meaai mo le Taimi Umi e Aoga Ai?

Teu i Fagu PETE

Faaaoga fagu PETE e i ai ni tapuni e faaoso i luga lea e iai le palasitika po o le pa’u. E mafai ona e faamautinoaina o le tapuni e le sao iai se ea i le tuuina o se fagu gaogao ua faamauina i lalo o le vai ma oomi i lalo. Afai e te vaai i le ea e punapuna ese mai le fagu o lona uiga o le a liki.

Faamama fagu sa faaaoga i se fasimoli fufulu ipu ma faamama mae’ae’a lelei e aveese ai soo se vaega o totoe. Aveese le vai ma tuu fagu e faamago atoa ae e te le’i faaaogaina mo le teuina o oloa o meaai.

Tuu se pepa e mitiia le okesene i totonu o fagu taitasi. O pepa e mitiia le okesene e mafai ona faaaoga i koneteina e oo atu i le 1-kalone (4 lita).

  • Faatumu fagu i saito, sana, po o pi mamago.

  • Solo pito i luga o tapuni o fagu taitasi ma faamama i se ie mago ma faamau lelei ia mau le tapuni.

  • Teu oloa i se nofoaga malu ma matutu, e mamao ese mai le malamalama.

  • Puipui oloa ua teuina mai isumu.

  • Faaaoga se pepa e mitiia le okesene fou i taimi uma lava e te toe faatumuina ai se fagu mo le teuina.

Faaaogaina o le Pepa e Mitiia le Okesene

O pepa e mitiia le okesene e puipuia meaai mamago mai le faaleagaina e iniseti ma fesoasoani e faasaoina le tulaga lelei o oloa. E faaaoga pe a teuina meaai mamago i koneteina ua faamauina. E le o maua pepa e mitiia le okesene i nofoaga autu mo le teuina o meaai i le fale, ae e mafai ona faatauina i luga o le initoneti i le store.ChurchofJesusChrist.org.

FFS

  1. O le a le mea o loo gaosia ai le pepa e mitiia le okesene?

    O pepa e mitiia le okesene o ni tamai pepa o loo i ai le pauta uamea [iron powder]. O pepa e faia i se mea e mafai ai ona faatagaina le okesene ma le sūsū e alu i totonu ae e le mafai ona masa’a ese ai le pauta uamea [iron powder].

  2. E faapefea ona galue le pepa e mitiia le okesene?

    O le sūsū i meaai ua tuupepaina e mafua ai ona elea le uamea o loo i totonu o le pepa e mitiia le okesene. A’o iai le okesene, e mitiia e le uamea [iron] le okesene. O pepa e mitiia le okesene ua fuaina mo le 300 senitimita kupita (cc) o le okesene e lelei mo le teuina lelei o meaai mamago i koneteina e oo atu i le 1-kalone (4 lita).

  3. Pe tutusa le faaaogaina o le pepa e mitiia le okesene ma le teuina o meaai e faaaoga ai le veki [vacuum]?

    O pepa e mitiia le okesene e sili atu ona lelei i le aveeseina o le okesene nai loo o le teuina i le veki. O le ea e tusa ma le 20 pasene le okesene ma le 80 pasene o le naikolotini [nitrogen]. E na o le okesene e aveese e le pepa e mitiia le okesene. O le ea e totoe i totonu o le koneteina o le tele lava o le naikolotini [nitrogen] ma o le a le aafia ai meaai pe faatagaina ai le ola a’e o iniseti.

  4. O a ituaiga o oloa e mafai ona teuina e faaaoga ai pepa e mitiia le okesene?

    O oloa e tatau ona maualalalo le sūsū (pe tusa ma le 10 pasene pe itiiti ifo) ma maualalo le ga’o loo iai. Afai e le lava le maualalo o le sūsū, o le teuina o oloa i pepa e faaitiitia le okesene e ono taunuu i le ’ona i le botulism.

  5. O a ituaiga o koneteina e mafai ona faaaoga faatasi ma le pepa e mitiia le okesene mo le teuina o meaai?

    O pepa e mitiia le okesene e tatau ona faaaoga i koneteina e iai se puipuiga lelei mai le sūsū ma le okesene. O koneteina nei e lelei:

    • Apa e iai tapuni e mafai ona faamau

    • Pepa alumini (e pei o loo maua i le nofoaga autu a le Ekalesia e teu ai meaai mo le aiga ma e maua mai i luga o le store.ChurchofJesusChrist.org)

    • O fagu palasitika o le PETE o loo iai tapuni e mau lelei e le sao iai le ea.

    • O fagu tioata e iai tapuni apa

    O pepa e mitiia okesene e le o se metotia lelei mo le faaaogaina i pakete palasitika, fagu susu, po o isi ituaiga o fagu palasitika e le o faailoaina o se PETE po o le PET i lalo o le faatusa o le toe faaaoga (tagai i le itu taumatau).

  6. O le a le auala talafeagai e faaaoga ai pepa e mitiia le okesene?

    • Oti le pito i luga o le taga o loo iai ia pepa e mitiia le okesene. Aua nei tatalaina pepa e mitiia le okesene.

    • Aveese mai le taga le aofaiga o pepa e mitiia le okesene o le a e faaaogaina i le isi 20 i le 30 minute ma faasalalau atu i luga o se ipu mafolafola. Aveese mai ni vaega faaopoopo o pepa e mitiia le okesene mai le sapalai a o e manaomia i le taimi o le faagasologa o le teuina, ae aua nei tatalaina ma tapuni soo le taga ina ia aumai ai na o ni nai pepa i taimi taitasi.

    • Toe faamau le sapalai o loo totoe o pepa e mitiia le okesene i se tasi o auala nei. Aua nei teuina pepa e mitiia le okesene i totonu o pepa iila e tasipi.

      • Faamau le taga o pepa e mitiia le okesene e faaaoga ai le kilipa faapitoa lanumoana ua saunia e le nofoaga autu e teu ai meaai i le fale.

      • Faamau le taga o pepa e mitiia le okesene e faaaoga ai le masini faamau vevela.

      • Mo se taimi umi e teuina ai pe a le maua masini faamau, aveese pepa mai le taga ma tuu i totonu o se fagu tioata e i ai se tapuni apa ma se pa’u faamau. O se fagu e 1-pint (500 mililiters) e mafai ona ofi ai le 25 pepa e mitiia le okesene.

    • Tuu se pepa e mitiia le okesene se tasi i totonu o koneteina taitasi o meaai ao teuina.

      Lapataiga: O le ’ona o le botulism e ono tulai mai pe afai e teuina ni oloa sūsū i pepa ia e faaitiitia ai le okesene.

Pakete Palasitika mo le Teuina o Meaai mo se Taimi Umi

O pakete palasitika e mafai ona faaaoga e teu ai oloa o meaai e mamago (pe tusa ma le 10 pasene le sūsū po o le itiiti ifo) ma e maualalo le ga’o o loo iai. E na o pakete e faia i le palasitika e faapitoa mo meaai e i ai pa’u i tapuni e tatau ona faaaogaina. O pakete sa tuu ai ni aitema e le o ni meaai e le tatau ona faaaogaina.

Ina ia taofia le faaleagaina e iniseti, o le aisa mago (frozen carbon dioxide) e tatau ona faaaoga mo le teuina o le saito ma pi mamago i pakete palasitika. O metotia mo le togafitiga lea e faalagolago i le leai o se okesene e pepe ai iniseti, e pei o pepa e mitiia le okesene po o le naikolotini falasi kesi [nitrogen gas flushing], e le aoga i ni pakete palasitika. Aloese mai le faataatitia o meaai i le sau ma tulaga sūsū ao teuina.

Faatonuga mo Togafitiga e faaaoga ai le Aisa Mago

  1. Faaaoga pe tusa ma le 1 aunese o le aisa mago i le kalone (7 kalama i le lita) o le koneteina. Aua nei faaaogaina le aisa mago i koneteina apa o soo se ituaiga po o le lapoa ona o le gafatia mo le mau lelei po o le faateleina o le malosi o le taai ai o le ea.

  2. Fai ni totigilima pe a taulimaina le aisa mago.

  3. Solo ese le pefu mago o le aisa e faaaoga ai se solo mama mago.

  4. Tuu le aisa mago i le ogatotonu o le koneteina i le pito i lalo.

  5. Sasaa le saito po o pi mamago i luga o le aisa mago. Faatumu le pakete i totonu o le 1 inisi (25 milimita) o le pito i luga.

  6. Tuu le tapuni i luga o le koneteina ma faamau i lalo pe tusa o le afa faataamilo i le koneteina. O le tapuni na faamauina na o se vaega o le a mafai ai e le kesi o le karaponi [carbon dioxide] ona alu ese mai le pakete a o faasolo ina liua le aisa mago (o sui mai le malō i se kasa).

  7. Tuu seia uma ona liu kasa le aisa mago ona faatoa faamau lelei lea o le pakete. Tago i le pito i lalo o le koneteina e siaki ai pe ua leai le aisa mago. Afai e malulu tele le pito i lalo o le koneteina, o loo i ai pea le aisa mago.

  8. Mataitū le pakete mo ni nai minute pe a uma ona faamau le tapuni. Afai e puta le pakete po o le tapuni ia tatala lemu i luga le pito o le tapuni e aveesea ai le ea.

  9. O se mea masani mo le tapuni o le pakete le omo i lalo laitiiti o se taunuuga o se mitiiaina o le ea ao alu le kesi karaponi (carbon dioxide] i totonu o le oloa o ua teuina.

Teuina o Pakete Palasitika

  • Teu ni pakete palasitika i luga a’e o le fola e le itiiti ifo ma le 1/2 inisi (1.3 senitimita) e faataga ai le ea e taamilo i lalo o le pakete.

  • Aua nei faaputuina ni pakete palasitika e sili atu ma le tolu agai i luga. Afai e faaputu ni pakete agai i luga, siaki faavaitaimi ina ia mautinoa ai e le’i tae’i tapuni mai le mamafa.

Faatonuga mo le Masini e Faamau ai Taga

Mo le Masini Faamau Otometi (115 volt)

Faamolemole faitau le pepa atoa a o lei amataina.

Faatulagaina
  1. Tuu le masini faamau i luga o se tulaga mau pe tusa ma le 5 inisi (13 senitimita) i luga ae o le laulau. O lenei mea o le a tatala ai le masini faamau pe tusa o le 81/2 inisi (22 senitimita) i luga ae o le laulau mo le tulaga sao o le faamauina. Sulu le uaea o le ki o le vae i tua o le masini faamau ma tuu le ki o le vae i luga o le fola. Palaka le uaea o le paoa. Lapataiga: Aua nei faatagaina tamaiti i le eria pe a palaka le masini faamau.

  2. Seti le ki o le Recycle i le 2, ki o le Congealing i le 6, ki o le Sealing i le 4, ma sui le Action Selector i le “Manual.” Tatala le taga o loo i ai pepa e mitiia le okesene Aveese le numera o pepa o le a e faaaogaina i le isi 20 i le 30 minute. Toe faamau le taga e faaaoga ai le masini faamau.

  3. Tatala ma toe faamau le taga a o e manaomia ni vaega faaopoopo o pepa e mitiia le okesene.

Faatumuina o le Pepa Fafao
  1. Faatumu se pepa e 1 kalone (4 lita) o oloa. (O le utu faaosooso o le a le lelei ai ona faamau) O se ipuasu e 2-quart (2-lita), e tipi i le laina e 2-fa (2-lita), o se fuataga lelei lea e faaaoga pe a e faatumuina ia taga. Faatumu ia fuataga e lua o le maualuga, oomi i lalo.

  2. Tuu se pepa e mitiia le okesene i le pito i luga o le oloa i taga taitasi.

  3. Mo oloa pauta, solo ese le pefu mai totonu o le eria o le masini faamau e faaaoga ai se solo mago.

Taga Fafao ua Faamau
  1. Ki le ki (Aua nei faatagaina tamaiti laiti i le eria pe a ola le masini faamau.)

  2. Tuu le taga i se tulaga sa’o i luma o le masini faamau. Tuu lona mamafa i luga o le laulau po o le fata; aua le faatautauina.

  3. Tapuni le taga e ala i le uumauina o sooga i autafa ma toso mai ma le faaeteete i fafo. Gagau le pito i luga 11/2 inisi o le taga (30–40 milimita) i se tulaga taumatau ma oomi i lalo i luga o le taga e aveese ai se ea faaopoopo mai le taga. Faataatitia lelei le oloa ma faamafola le gutu o le pepa. Afai o le a le mafolafola le pito i luga ma faigofie ona gagau, siaki pe ua tumu tele le taga.

  4. Uu le taga i autafa o sooga ma tuu i totonu le pito i luga o le taga i totonu o le gutu o le masini faamau. Ia faavavamamao ese tama’ilima mai le gutu o le masini.

  5. Faataatia le taga e faamau ia latalata i le pito i luga. Falō i autafa ia sooga ina ia le manuminumi. Oomi le ki o le vae e faaola ai le masini faamau. Faamamulu le taofi i luga o le taga pe a tapuni le gutu o le masini. Aveese le taga pe a maea le taamilosaga.

  6. Faaigoa le taga i mea o loo iai i totonu ma le aso na fafao ai.

Siakiina pe ua Mau
  1. Iloilo ia sooga ina ia mautinoa ai ua lelei ma e aunoa ma ni vaega ua mu. E tatau ona foliga le sooga i sooga o le falegaosi oloa.

  2. Siaki e vaai pe mafai ona tatala ia sooga.

  3. Oomi luga o le taga e iloa ai pe o mafai ona sau i fafo le ea po o le oloa.

  4. Afai e matala ia sooga, siaki mo vaega e le o lelei ona faamama poo ua ova utu le oloa. Afai e tatau ai, faaopoopo le setiina o le vevela e faamau ai i le 1/4 (mo se faataitaiga, mai le 4 i le 4.25). Ia faamautinoa o le faatulagaga o le faamafolafolaina o loo i le 6.

  5. Afai e mu ia sooga, faaitiitia le faatulagaga o le vevela e faamau ai i le 1/4.

Lolomi