21

Skrbno služenje

21.0

Uvod

Skrbno služenje pomeni drugim služiti, kakor je Odrešenik (gl. Matej 20:26–28).

Gospod želi, da takšno skrb prejmejo vsi člani njegove Cerkve. Zato so bratje z duhovništvom kot skrbni bratje dodeljeni vsakemu domu članov. Skrbne sestre so dodeljene vsaki odrasli sestri.

21.1

Odgovornosti skrbnih sester in bratov

Skrbne sestre in bratje imajo naslednje odgovornosti za posameznike in družine, za katere so zadolženi:

• pomagajo jim krepiti vero v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa,

• pomagajo jim, da se pripravijo na sklenitev in spolnjevanje svetih zavez z Bogom, ko prejmejo uredbe,

• prepoznajo potrebe in nudijo krščansko ljubezen, skrb in služenje,

• pomagajo jim, da postanejo duhovno in svetno samostojni.

21.2

Organiziranje skrbnega služenja

21.2.1

Dodeljevanje zadolžitev

Predsedstva zbora starešin in predsedstva Društva za pomoč v duhu molitve razmislijo o zadolžitvah za skrbne brate in sestre. Za družabnika običajno dodelijo dva brata oziroma sestri. Škofa prosijo za odobritev družabnikov in zadolžitev skrbnega služenja.

Poročena zakonca lahko zadolžijo, da skupaj skrbno služita posamezniku ali družini.

Skrbnih bratov in sester se ne pokliče, podpre ali oddeli.

21.2.2

Zadolžitve skrbnega služenja za mladino

Mladenka lahko kot družabnica skrbnega služenja služi s sestro iz Društva za pomoč, če je pripravljena in zmožna. Služiti lahko začne tisto leto, ko dopolni štirinajst let.

Ko se mladeniča posveti v službo učitelja ali duhovnika, lahko kot družabnik skrbnega služenja služi z bratom z Melkizedekovim duhovništvom.

21.3

Razgovori o skrbnem služenju

Razgovor s skrbnimi brati imajo predsednik zbora starešin in njegova svetovalca. Razgovor s skrbnimi sestrami imajo predsednica Društva za pomoč in njeni svetovalki.

Ti razgovori potekajo vsaj enkrat na četrtletje.

Njihov namen je:

• Posvetovanje glede vrlin, potreb in izzivov dodeljenih posameznikov in družin.

• Pogovor, kako posameznikom po potrebi pomagati, da bodo prejeli uredbe.

• Razmislek, kako bi pomagali zbor starešin, Društvo za pomoč, oddelčni svet in drugi.

• Poučevanje in spodbuda skrbnim bratom in sestram.

21.4

Usklajevanje prizadevanj za skrbno služenje

Predsedstvi Društva za pomoč in zbora starešin se sestaneta vsaj enkrat na četrtletje. Pregledajo, kar so izvedeli na razgovorih za skrbno služenje (gl. 21.3). Uskladijo tudi zadolžitve skrbnega služenja.

Predsedstvo Društva za pomoč in predsedstvo zbora starešin se v enotah z malo dejavnimi člani lahko odločita, da se nekaterim članom ne dodeli skrbnih sester in skrbnih bratov.