moški dela

22

Skrb za svetne potrebe in samostojnost

22.0

Uvod

Člani Cerkve se zavežejo, da bodo »voljni nositi drug drugega bremena, /…/ žalovati s tistimi, ki žalujejo, /…/ in tolažiti tiste, ki potrebujejo tolažbo« (Mozija 18:8–9).

Članom Cerkve se svetuje tudi, naj z marljivim delom in z Gospodovo pomočjo okrepijo lastno samostojnost. Samostojnost je zmožnost, zavezanost in prizadevanje, da poskrbimo za svoje in družinske duhovne in svetne življenjske potrebe.

---

OSEBNA IN DRUŽINSKA PRIZADEVANJA

---

22.1

Skrb za samostojnost

Člani z Gospodovo pomočjo za samostojnost skrbijo tako, da:

• se duhovno, telesno in čustveno krepijo,

• pridobijo izobrazbo in zaposlitev,

• so svetno bolj pripravljeni.

22.1.4

Svetna pripravljenost

Sveti spisi učijo, da je pomembno, da smo pripravljeni (gl. Ezekiel 38:7, Nauk in zaveze 38:30). Članom se svetuje, naj se pripravijo, zato da v stiskah lahko poskrbijo zase, za svoje družine in druge.

Člani so finančno bolj pripravljeni, če:

• plačujejo desetino in darovanja (gl. Malahija 3:8–12),

• dolgove čim prej poplačajo in se jim čim bolj izogibajo,

• pripravijo proračun in živijo v skladu z njim,

• varčujejo za prihodnost,

• pridobijo ustrezno izobrazbo, ki jim omogoča preživljati sebe in družino (gl. 22.3.3).

Pripravljenost vključuje tudi, da pripravimo načrt kako v izrednih razmerah poskrbeti za nujne potrebe. Člane se spodbuja, naj si naredijo kratkoročno in dolgoročno zalogo hrane, vode in drugih potrebščin.

22.2

Skrbno služite ljudem s svetnimi in čustvenimi potrebami

Gospodove učence se uči, naj imajo druge radi in jim služijo in podpirajo tiste, ki potrebujejo njihovo podporo (Mozija 4:15–16). Člani si prizadevajo, da bi druge videli, kakor jih vidi Odrešenik, in razumeli njihove edinstvene vrline in potrebe. Te potrebe lahko vključujejo hrano, oblačila, nastanitev, izobraževanje, zaposlitev, telesno zdravje in čustveno dobro počutje.

22.2.1

Gospodovo skladišče

Vse vire, ki so na voljo v Cerkvi za pomoč ljudem s svetnimi potrebami, se imenuje Gospodovo skladišče (gl. Nauk in zaveze 82:18–19). Vključujejo to, da člani darujejo čas, talente, sočutje, gradivo in finančne vire za pomoč ljudem v stiski.

Gospodovo skladišče obstaja v vsakem oddelku in kolu. Voditelji posameznikom in družinam pogosto lahko pomagajo najti rešitve za njihove potrebe, tako da se zanašajo na znanje, spretnosti in služenje, kar nudijo člani oddelka in kola.

22.2.2

Zakon posta in postnih darovanj

Gospod je uvedel zakon posta in postnih darovanj, da bi blagoslovil svoje ljudi in poskrbel, da bodo služili ljudem v stiski. Če člani živijo po zakonu posta, se zbližujejo z Gospodom in se duhovno krepijo. (Gl. Izaija 58:6–12, Malahija 3:8–12.)

Postite se lahko kadarkoli. Vendar se člani navadno postijo prvo nedeljo v mesecu. Postni dan navadno vključuje:

• molitev,

• neuživanje hrane in pijače 24 ur (za telesno zmožne),

• radodarno postno darovanje.

Postno darovanje je darovanje za pomoč ljudem v stiski. Ko se člani postijo, se jih prosi, da darujejo vsoto v vrednosti vsaj nezaužitih obrokov.

Člani postno darovanje in izpolnjeno potrdilo o desetini in drugih darovanjih lahko dajo škofu ali enemu od njegovih svetovalcev. V nekaterih področjih lahko darujejo preko spleta.

---

PRIZADEVANJA VODITELJEV

---

22.3

Vzorec skrbi za samostojnost in skrbno služenje ljudem v stiski

22.3.1

Poiščite ljudi v stiski

Škof ima sveto odgovornost, da poišče ljudi v stiski in zanje poskrbi (gl. Nauk in zaveze 84:112). Med drugimi, ki imajo pomembno vlogo pri tem, da škofu pomagajo pri tej odgovornosti, so:

• skrbni bratje in sestre,

• predsedstvo Društva za pomoč in predsedstvo zbora starešin,

• škofova svetovalca,

• drugi člani oddelčnega sveta.

22.3.2

Članom pomagajte oceniti in nasloviti kratkoročne potrebe

Člani skušajo poskrbeti za svoje osnovne potrebe z lastnimi prizadevanji in s pomočjo širše družine. Če to ne zadošča, morda potrebujejo pomoč iz drugih virov, kot so:

• državne in občinske pomoči (gl. 22.12),

• cerkvena pomoč.

Cerkvena pomoč lahko vključuje pomoč pri kratkoročnih potrebah, kot so hrana, higienski pripomočki, oblačila, nastanitev in druge osnovne potrebe. Škof lahko uporabi postna darovanja, da poskrbi za te potrebe. Kjer so škofova naročila na voljo, škofje slednje navadno uporabijo zato, da poskrbijo za hrano in druge osnovne potrebščine (gl. »Bishops’ Orders and Referrals« v Virih za voditelje in tajnike [VVT]).

22.3.3

Članom pomagajte skrbeti za dolgoročno samostojnost

Pri dolgoročnih izzivih člani morda potrebujejo stalno podporo. Izobraževanje, poklicno usposabljanje in drugi viri jim lahko pomagajo, da postanejo samostojni in poskrbijo za svoje dolgoročne potrebe.

Načrt za samostojnost članom pomaga, da ugotovijo, v čem so dobri in kakšne so njihove potrebe. Pomaga jim tudi poiskati koristne vire pomoči. Ta načrt je potrebno uporabiti vsakokrat, ko se razmišlja o cerkveni pomoči.

22.3.4

Skrbno služite ljudem s čustvenimi potrebami

Veliko članov ima čustvene izzive. Skrbni bratje in sestre ter oddelčni voditelji so lahko ključni pri tem, da članom pomagajo pri teh izzivih.

22.4

Načela nudenja cerkvene pomoči

Člani si z Gospodovo pomočjo prizadevajo preživeti sebe in svoje družine.

Namen cerkvene pomoči je, da bi člani postali samostojni, ne odvisni. Vsaka dana pomoč bi člane morala okrepiti pri njihovih prizadevanjih, da bi postali samostojni.

22.4.1

Spodbujajte osebno in družinsko odgovornost

Voditelji učijo, da so posamezniki in družine prvenstveno odgovorni za svojo svetno, čustveno in duhovno blaginjo.

Škof (ali drug voditelj oziroma član, ki ga zadolži) pred nudenjem cerkvene pomoči s člani pregleda, katere vire uporabljajo, da poskrbijo za svoje potrebe.

22.4.2

Nudite svetno pomoč za osnovne potrebe

Cilj cerkvene pomoči je začasno poskrbeti za osnovne potrebe, ko si člani prizadevajo, da bi postali samostojni.

Škofje morajo uporabiti zdravo presojo in prositi za duhovno vodstvo, ko razmišljajo, koliko in kako dolgo dajati pomoč. Biti morajo sočutni in radodarni, vendar ne ustvarjati odvisnosti.

22.4.3

Raje kot gotovino nudite vire in služenje

Škof naj se po možnosti izogiba temu, da bi dajal gotovino. Raje naj uporabi postna darovanja ali škofove naročilnice, da bo poskrbel, da bodo člani dobili živila in usluge. Člani potem s svojim denarjem lahko plačajo druge potrebe.

Če to ni zadosti, škof lahko pomaga tako, da postna darovanja uporabi zato, da zaenkrat plača nujne račune 22.5.2).

22.4.4

Ponudite priložnosti za delo oziroma služenje

Škofje povabijo tiste, ki prejmejo pomoč, da delajo ali služijo, kolikor zmorejo. To članom pomaga, da ohranijo občutek dostojanstva. Prav tako poveča njihovo zmožnost, da so samostojni.

22.4.5

Podatke o cerkveni pomoč ohranite zaupne

Škof in drugi oddelčni voditelji vsakršne podatke o članih, ki bi morda potrebovali cerkveno podporo, ohranijo zaupne. S tem varujejo zasebnost in dostojanstvo članov.

22.5

Pravila nudenja cerkvene pomoči

Cerkveni voditelji morajo upoštevati navodila, navedena v tem razdelku, ko nudijo pomoč iz postnih darovanj ali preko škofovih naročilnic za hrano in druge osnovne dobrine.

22.5.1

Pravila glede prejemnikov cerkvene pomoči

22.5.1.1

Pomoč oddelčnim članom

Na splošno bi morali člani, ki prejmejo cerkveno pomoč, živeti znotraj meja oddelka in njihova članska dokumentacija bi morala biti v oddelku. Pomoč se lahko da ne glede na to, ali član redno hodi na cerkvene sestanke oziroma ali upošteva cerkvena merila.

22.5.1.2

Pomoč škofom in kolskim predsednikom

Preden škof lahko uporabi postna darovanja oziroma odobri škofovo naročilnico zase ali svojo družino, je potrebna pisna odobritev kolskega predsednika.

22.5.1.4

Pomoč ljudem, ki niso člani Cerkve

Tiste, ki niso člani Cerkve, se navadno napoti na pomoč iz lokalnih virov. Škof jim ob redkih priložnostih po vodstvu Duha lahko pomaga s postnimi darovanji ali škofovimi naročilnicami.

22.5.2

Pravila glede uporabe postnih darovanj

22.5.2.1

Zdravstvena ali druga skrb za zdravje

Vsako cerkveno področje določi meje odobritve glede uporabe postnih darovanj za plačevanje zdravstvenih in zobozdravstvenih stroškov in stroškov za duševno zdravje.

Glede odobritev zneskov in navodil glejte »Uporaba postnih darovanj za stroške zdravstvene oskrbe«.

22.5.2.3

Vrnitev plačil iz postnih darovanj

Člani ne vračajo pomoči iz postnih darovanj, ki jo prejmejo od Cerkve.

22.5.2.4

Zneski stroškov iz oddelčnih postnih darovanj

Škofom ni treba omejiti pomoči iz postnih darovanj za oddelčne člane glede na znesek darovanj, pobranih v oddelku.

22.5.3

Pravila glede izplačevanja

Plačila naj se po možnosti izvedejo neposredno podjetjem, ki nudijo dobrine in storitve.

22.5.4

Pravila glede plačil, ki jih koristi škof ali kolski predsednik

Ko škof članom nudi pomoč iz postnih darovanj, sredstev ne sme uporabiti, da bi za dobrine ali storitve plačeval tako, da bi koristilo njemu osebno.

Če bi plačilo iz postnih darovanj za člana koristilo kolskemu predsedniku oziroma podjetju, ki ga ima, je potrebna odobritev področnega predsedstva.

22.6

Vloge oddelčnih voditeljev

22.6.1

Škof in svetovalca

Škof ima sveto nalogo, da poišče ljudi s svetnimi potrebami in zanje poskrbi (gl. Nauk in zaveze 84:112). Veliko tega dela poveri predsedstvu Društva za pomoč in predsedstvu zbora starešin. Vendar določene dolžnosti opravlja le škof. Škof na primer:

• Določi vrsto, znesek in trajanje nudenja vsakršne svetne pomoči.

• Odobri pomoč iz postnih darovanj (gl. 22.4 in 22.5) in škofove naročilnice za hrano in druge osnovne dobrine (gl. 22.13).

• Osebno pregleda načrte za samostojnost članov. Druge oddelčne voditelje zadolži, da te načrte po potrebi spremljajo.

Škof in njegova svetovalca imajo naslednje odgovornosti:

• Učijo načela in o blagoslovih, povezanih, prvič, s skrbjo za tiste, ki imajo svetne in čustvene potrebe, in, drugič, s spodbujanjem samostojnosti (gl. 22.1).

• Učijo zakon posta in člane spodbujajo, naj radodarno darujejo (gl. 22.2.2).

• Nadzorujejo zbiranje in preštevanje postnih darovanj (gl. 34.3.2).

22.6.2

Predsedstvo Društva za pomoč in predsedstvo zbora starešin

Pod vodstvom škofa imata predsedstvo Društva za pomoč in predsedstvo zbora starešin ključno vlogo pri skrbi za ljudi v stiski v oddelku (gl. 8.2.2 in 9.2.2). Ti voditelji oddelčne člane učijo:

• skrbno služiti ljudem v stiski,

• živeti po zakonu posta,

• krepiti samostojnost,

• skrbeti za večjo osebno in družinsko pripravljenost.

22.6.3

Skrbni bratje ali sestre

Pomoč pri duhovnih in svetnih potrebah se pogosto začne s skrbnimi brati in sestrami (gl. 21.1). O potrebah tistih, ki jim služijo, poročajo predsedstvu zbora starešin ali predsedstvu Društva za pomoč na razgovorih o skrbnem služenju in ob drugih priložnostih. Za potrebe, ki so zaupne, lahko povedo neposredno škofu.

22.7

Vloga oddelčnega sveta

Pomembna vloga oddelčnega sveta je, da načrtuje, kako skrbeti za ljudi v stiski in jim pomagati, da bodo postali samostojni (gl. 4.4). Člani sveta te načrte zasnujejo na informacijah, ki jih dobijo na razgovorih o skrbnem služenju in po osebnem stiku z ljudmi v stiski. Svet pri razpravi o potrebah članov spoštuje želje vsakogar, ki prosi za zaupnost.

22.8

Vloga oddelčnega mladinskega sveta

En namen oddelčnega mladinskega sveta je, da mladim pomaga, da postanejo posvečeni privrženci Jezusa Kristusa (gl. 29.2.6).

Oddelčni mladinski svet pod vodstvom škofovstva načrtuje, kako vse služiti ljudem v stiski v oddelku in skupnosti.