28

Tempeljske uredbe za umrle

28.0

Uvod

Uredbe, ki se jih izvaja v templjih, družinam omogočijo, da ostanejo skupaj za večnost in izkusijo popolno radost v Božji navzočnosti.

Da bi se otroci nebeškega Očeta vrnili k njemu, se mora vsak od njih pokesati, postati vreden, da bo prejel odrešenjske in povzdignjenjske uredbe, in spoštovati zaveze, povezane z vsako uredbo.

Nebeški Oče je vedel, da veliko njegovih otrok teh uredb ne bo prejelo v tem življenju. Zanje je priskrbel drug način, kako prejeti uredbe in skleniti zaveze z njim. V templjih uredbe lahko izvajajo namestniki. To pomeni, da živeči prejme uredbe v imenu nekoga, ki je umrl. V svetu duš se umrli lahko odločijo, da uredbe, ki so bile opravljene zanje, sprejmejo ali zavrnejo (gl. Nauk in zaveze 138:19, 32–34, 58–59).

Člane Cerkve se spodbuja, naj poiščejo svoje umrle prednike, ki niso prejeli odrešenjskih in povzdignjenskih uredb. Člani potem uredbe opravijo v imenu teh sorodnikov.

Če člani niso pripravili družinskih imen za tempeljsko delo (gl. 28.1.1), bo imena umrlih, ki potrebujejo uredbe, priskrbel tempelj.

28.1

Splošna navodila za izvajanje namestniških uredb

Namestniške uredbe se lahko izvajajo za umrle, ki so bili v času smrti stari osem let ali več. Z izjemo navedenega v 28.3 se namestniške uredbe lahko izvaja za vse umrle trideset dni po datumu smrti, če velja kaj od naslednjega:

• Ožji sorodnik umrlega (neločeni zakonec, odrasli otrok, starš ali sorojenec) pošlje ime za tempeljske uredbe.

• Ožji sorodnik umrlega (neločeni zakonec, odrasli otrok, starš ali sorojenec) dovoli izvajanje uredb.

Če ne velja noben od zgoraj navedenih pogojev, se namestniške tempeljske uredbe lahko izvajajo sto deset let po rojstvu umrlega.

28.1.1

Priprava imen umrlih za tempeljske uredbe

Kjer je mogoče, naj se podatke o umrlih družinskih članih v FamilySearch.org vnese pred izvajanjem tempeljskih uredb (gl. 25.4.2).

28.1.1.1

Pošiljanje imen družinskih članov

Člani naj pri pošiljanju imen za namestniške tempeljske uredbe večinoma pošiljajo le imena oseb, s katerimi so v sorodu.

28.1.2

Kdo lahko sodeluje v uredbah za umrle

Vsi člani, ki imajo veljavno tempeljsko dovolilnico, lahko sodelujejo pri krstih in potrditvah za mrtve. Člani, ki so prejeli obdaritev in imajo veljavno tempeljsko dovolilnico, lahko sodelujejo pri vseh uredbah za umrle. Gl. 26.3.

28.1.4

Naročanje

Člani se bodo morda morali naročiti, preden bodo lahko izvajali uredbe za umrle. Za kontaktne informacije za posamezni tempelj in zahteve za naročanje glejte temples.ChurchofJesusChrist.org.

28.2

Izvajanje tempeljskih uredb za umrle

Ko član izvaja namestniške uredbe, lahko deluje kot namestnik samo za umrlega, ki je istega spola kot sam.

28.2.1

Krsti in potrditve za mrtve

Vsak član, ki ima veljavno tempeljsko dovolilnico, lahko služi pri eni ali več zadolžitvah v krstilnici. Nekatere zadolžitve lahko vključujejo:

• deluje kot namestnik za krste;

• deluje kot priča za namestniške krste;

• deluje kot namestnik za potrditve;

• pomaga namestnikom.

Brate z Melkizedekovim duhovništvom in duhovnike v Aronovem duhovništvu se lahko povabi k izvajanju krstov za mrtve. Brate z Melkizedekovim duhovništvom se lahko povabi tudi k sodelovanju pri potrditvah za mrtve.

Samo moški, ki so prejeli lastno obdaritev, lahko služijo kot:

• zapisovalci krsta,

• zapisovalci potrditve.

28.2.2

Obdaritev (vključno z uvodnimi uredbami)

Pri izvajanju namestniških obdaritev za umrle se uvodne uredbe, ki so del obdaritve, izvaja in beleži ločeno (gl. 27.2). Vsak član, ki je že prejel obdaritev in ima veljavno tempeljsko dovolilnico, lahko deluje kot namestnik za prejem teh uredb.

28.2.3

Pečatenje k zakoncu in pečatenje otrok k staršem

V templju se umrle lahko pečati k zakoncem, s katerimi so bili v življenju poročeni. K umrlim se prav tako lahko pečati žive ali umrle otroke. Član, ki je prejel lastno obdaritev in ima veljavno tempeljsko dovolilnico, lahko deluje kot namestnik pri uredbah pečatenja.

28.3

Posebne okoliščine

Ta del pojasni okoliščine, v katerih nekatera od navodil v 28.1 morda ne veljajo.

28.3.1

Otroci, ki so umrli pred rojstvom (mrtvorojeni ali spontano splavljeni otroci)

Za otroke, ki so umrli pred rojstvom, tempeljske uredbe niso potrebne oziroma se jih ne izvaja. Več o tem v 38.7.3.

28.3.2

Otroci, ki so umrli, preden so dopolnili osem let

Majhni otroci so odkupljeni zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa in »odrešeni v nebeško celestialno kraljestvo« (Nauk in zaveze 137:10). Zato se za otroke, ki so umrli pred osmim letom starosti, krst ali obdaritev ne izvaja. Vendar se za otroke, ki se niso rodili v zavezi oziroma v življenju niso prejeli te uredbe, lahko izvede pečatenje k staršem (gl. 18.1).