38

Cerkvena pravila in navodila

38.1

Sodelovanje v cerkvi

Nebeški Oče svoje otroke ljubi. »Bogu so vsi enaki« in povabi vse, »naj pridejo k njemu in bodo deležni njegove dobrote« (2 Nefi 26:33).

38.1.1

Prisotnost na cerkvenih sestankih

Na zakramentnem sestanku, drugih nedeljskih sestankih in družabnih dogodkih Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so dobrodošli vsi. Predsedujoči voditelj je odgovoren poskrbeti, da so vsi prisotni spoštljivi do svetega prostora.

Prisotni naj se izogibajo prekinitvam ali motnjam, ki so v nasprotju s čaščenjem ali drugimi nameni sestanka. Spoštovati je treba vse starostne zahteve in pravila obnašanja glede različnih cerkvenih sestankov in dogodkov. To narekuje vzdržnost javnega izkazovanja ljubezenskega obnašanja ter oblačenja ali videza, ki bi odvračala pozornost. Vključuje tudi politične izjave ali govorjenje o spolni usmerjenosti ali drugih osebnih značilnosti tako, da na sestankih odvrača osredotočenost na Odrešenika.

Če gre za neprimerno obnašanje, škof ali kolski predsednik osebno svetujeta v duhu ljubezni. Tiste, katerih obnašanje je neprimerno priložnosti, spodbudi, naj se osredotočijo na to, da bi pomagali ohranjati svet prostor za vse navzoče s posebnim poudarkom na čaščenju nebeškega Očeta in Odrešenika.

Cerkvene zgradbe za bogoslužje ostajajo zasebna posest, podvržena cerkvenim pravilom. Tistega, ki teh pravil ni pripravljen upoštevati, se bo spoštljivo prosilo, naj ne prihaja na cerkvene sestanke in dogodke.

38.2

Pravila glede uredb in blagoslovov

Splošne informacije o uredbah in blagoslovih so na voljo v 18. poglavju. Podatki o tempeljskih uredbah so na voljo v 27. in 28. poglavju. Če imajo škofje vprašanja, naj stopijo v stik s kolskim predsednikom. Če imajo kolski predsedniki vprašanja, naj stopijo v stik s področnim predsedstvom.

38.3

Civilna poroka

Cerkveni voditelji člane spodbujajo, naj se pripravijo, da se bodo poročili in pečatili v templju. A če lokalni zakoni dopuščajo, cerkveni voditelji lahko opravljajo civilne poroke.

Civilne poroke se morajo izvesti v skladu z zakoni kraja, kjer se poroka izvaja.

38.3.1

Kdo lahko izvede civilno poroko

Če lokalni zakon dopušča, naslednji trenutno poklicani cerkveni voditelji lahko delujejo v svojih poklicih, da izvedejo obred civilne poroke:

• predsednik misijona,

• kolski predsednik,

• okrožni predsednik,

• škof,

• predsednik veje.

Ti voditelji lahko sklenejo le civilno poroko med moškim in žensko. Upoštevati je treba tudi vse naslednje pogoje:

• Nevesta ali ženin sta člana Cerkve oziroma imata datum krsta.

• Bodisi nevestina bodisi ženinova članska dokumentacija je, ali bo po krstu, v cerkveni enoti, kateri predseduje ta voditelj.

• Cerkveni voditelj je zakonito pooblaščen za izvajanje civilne poroke v pristojnosti, kjer bo poroka.

38.3.4

Civilne poroke v cerkvenih zgradbah

Poročni obred lahko poteka v cerkveni zgradbi, če ne moti urnika rednega cerkvenega delovanja. Poroke se ne sme izvajati na nedeljo ali ob ponedeljkih zvečer. Poroke, ki se izvedejo v cerkvenih zgradbah, morajo biti preproste in dostojanstvene. Glasba mora biti sveta, spoštljiva in radostna.

Poroke se lahko izvajajo v kapeli, kulturni dvorani ali drugem primernem prostoru. Pri porokah je treba upoštevati navodila za pravilno uporabo zgradbe za bogoslužje.

38.3.6

Obred civilne poroke

Pri izvedbi civilne poroke cerkveni voditelj par nagovori in reče: »Prosim, primita se z desno roko.« Nato reče: »[Ime in priimek ženina] in [ime in priimek neveste], drug drugega sta prijela z desno roko v znamenje zaobljub, ki jih bosta zdaj sklenila v navzočnosti Boga in teh prič.« (Par priči lahko izbere ali imenuje vnaprej.)

Voditelj nato nagovori ženina in reče: »[Ime in priimek ženina], ali sprejmeš [ime in priimek neveste] za svojo zakonito ženo in ali boš po svoji volji in odločitvi sveto obljubil kot njen družabnik in zakoniti mož, da se boš oklenil samo nje in nobene druge; da boš spoštoval vse zakone, odgovornosti in dolžnosti, ki se nanašajo na sveto naravo zakonske zveze; in da jo boš ljubil, spoštoval in skrbel zanjo, dokler bosta oba živa?«

Ženin odgovori: »Da« ali »bom.«

Voditelj nato nagovori nevesto in reče: »[Ime in priimek neveste], ali sprejmeš [ime in priimek ženina] za svojega zakonitega moža in ali boš po svoji volji in odločitvi sveto obljubila kot njegova družabnica in zakonita žena, da se boš oklenila samo njega in nobenega drugega; da boš spoštovala vse zakone, odgovornosti in dolžnosti, ki se nanašajo na sveto naravo zakonske zveze; in da ga boš ljubila, spoštovala in skrbela zanj, dokler bosta oba živa?«

Nevesta odgovori: »Da« ali »bom.«

Cerkveni voditelj nato nagovori par in reče: »Na podlagi zakonske pristojnosti, ki mi je podeljena kot starešini Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, vaju [ženinovo ime in priimek] in [nevestino ime in priimek] razglašam za moža in ženo, zakonsko in zakonito poročena za čas vajinega življenja na zemlji.«

(Alternativne besede kaplana, ki ne služi kot predsedujoči cerkveni voditelj: »Na podlagi zakonske pristojnosti, ki mi je podeljena kot kaplanu [veja vojaške ali civilne organizacije], vaju, [ženinovo ime in priimek] in [nevestino ime in priimek], razglašam za moža in ženo, zakonsko in zakonito poročena za čas vajinega življenja na zemlji.«)

»Naj Bog blagoslovi vajino zvezo z radostjo in potomstvom in dolgim življenjem skupne sreče in naj vaju blagoslovi, da bosta zaveze, ki sta jih sklenila, ohranila svete. Za te blagoslove prosim za vaju v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.«

Povabilo, da se poljubita kot mož in žena, je izbirno glede na kulturne norme.

38.4

Pravila pečatenja

Tempeljske uredbe pečatenja družine združijo za večno, če si člani prizadevajo spoštovati zaveze, ki jih sklenejo ob prejemu uredbe. Uredbe pečatenja vključujejo:

• pečatenje moža in žene,

• pečatenje otrok k staršem.

Tisti, ki spolnjujejo svoje zaveze, bodo obdržali osebne blagoslove, ki jih nudi pečatenje. To velja tudi, če zakonec osebe prelomi zaveze ali se loči.

Zvesti otroci, ki so pečateni k staršem oziroma so se rodili v zavezi, obdržijo blagoslov večnega starševstva. To velja tudi, če starša prekličeta poročno pečatenje, se kot člana izpišeta iz Cerkve ali se odrečeta članstvu.

Člani naj se posvetujejo s škofom, če imajo vprašanja glede pravil pečatenja. Če ima škof vprašanja, vzpostavi stik s kolskim predsednikom. Če imajo kolski predsedniki vprašanja, lahko stopijo v stik s tempeljskim predsedstvom v svojem tempeljskem okrožju, s področnim predsedstvom ali z Uradom Prvega predsedstva.

38.5

Tempeljska oblačila in garme

38.5.1

Tempeljska oblačila

Člani Cerkve so med uredbami obdaritve in pečatenja oblečeni v bela oblačila. Ženske imajo naslednja bela oblačila: obleko z dolgimi rokavi ali z rokavi na tri četrt (ali krilo in bluzo z dolgimi rokavi ali rokavi na tri četrt), nogavice ali žabe in čevlje ali copate.

Moški imajo naslednja bela oblačila: srajco z dolgimi rokavi, kravato ali metuljčka, hlače, nogavice in čevlje ali copate.

Člani med uredbama obdaritve in pečatenja čez bela oblačila oblečejo dodatna obredna oblačila.

38.5.2

Nakup tempeljskih oblačil in garm

Oddelčni in kolski voditelji člane, ki so prejeli obdaritev, spodbujajo, naj si priskrbijo lastna tempeljska oblačila. Tempeljska oblačila in garme lahko kupite v cerkvenih nabavnoprodajnih središčih ali na store.ChurchofJesusChrist.org. Pri naročanju oblačil članom lahko pomagajo kolski in oddelčni tajniki.

38.5.5

Nošenje garm in skrb zanje

Člani, ki prejmejo obdaritev, se zavežejo, da bodo tempeljske garme nosili vse življenje.

Tempeljske garme nas opominjajo na zaveze, ki smo jih sklenili v templju, in če jih bomo vse življenje nosili pravilno, nas bodo ščitile pred skušnjavami in zlom. Garme je treba nositi pod zunanjimi oblačili. Ne bi jih smeli slačiti zaradi opravil, pri katerih nas pretirano ne ovirajo, in jih ne bi smeli prikrojiti, da bi zadovoljili različnim stilom oblačenja. Člani, ki so prejeli obdaritev, naj glede odgovorov na osebna vprašanja o nošenju garm prosijo za vodstvo Svetega Duha.

Nošenje garm je sveti privilegij in s tem navzven izražamo notranjo zavezanost, da bomo sledili Odrešeniku Jezusu Kristusu.

Ali drugo spodnje perilo nosimo nad ali pod tempeljskimi garmami, je stvar osebne odločitve.

Gl. 26.3.3.

38.5.7

Kako odvreči garme in obredna tempeljska oblačila

Ko člani obrabljene garme odvržejo, morajo izrezati in uničiti znamenja. Člani preostalo blago nato razrežejo, da ga ni mogoče prepoznati kot garme. Preostalo blago lahko zavržejo.

Člani garme in tempeljska oblačila, ki so dobro ohranjena, lahko dajo drugim članom z obdaritvijo.

38.5.8

Tempeljska pogrebna oblačila

Pokojne člane, ki imajo obdaritve, se po možnosti pokoplje ali upepeli v tempeljskih oblačilih. Če je zaradi kulturnih običajev ali pogrebnih navad to neprimerno ali težko, se oblačila lahko zloži in položi poleg telesa.

Moško telo je oblečeno v tempeljske garme in naslednja bela oblačila: srajco z dolgimi rokavi, kravato ali metuljčka, hlače, nogavice in čevlje ali copate. Žensko telo je oblečeno v tempeljske garme in naslednja bela oblačila: obleko z dolgimi rokavi ali z rokavi na tri četrt (ali krilo in bluzo z dolgimi rokavi ali rokavi na tri četrt), nogavice ali žabe in čevlje ali copate.

Telo se obleče v obredna tempeljska oblačila v skladu z navodili v obdaritvi. Ogrinjalo je položeno na desno ramo in zavezano z vrvicama na levem boku. Predpasnik je zavezan okrog pasu. Pas se namesti okrog pasu zavezan s pentljo nad levim bokom. Kapa moškega je navadno položena poleg telesa, dokler ne napoči čas, da se krsta zapre. Kapa se nato povezne s pentljo nad levim ušesom. Tančica ženske se lahko pogrne čez vzglavnik pod glavo. Prekrivanje obraza s tančico pred pokopom ali upepelitvijo je izbirno glede na odločitev družine.

38.6

Pravila glede moralnih zadev

38.6.1

Splav

Gospod je zapovedal: »[N]e ubijaj, niti ne naredi ničesar podobnega.« (Nauk in zaveze 59:6) Cerkev nasprotuje splavu zaradi osebne ali družbene prikladnosti. Člani, oziroma članice, splava ne smejo narediti, izvesti, vse urediti zanj, zanj plačati, vanj privoliti ali ga spodbujati. Edine možne izjeme so:

• Če je nosečnost posledica nasilnega posilstva ali krvoskrunstva.

• Če pristojni zdravnik odloči, da je življenje ali zdravje matere resno ogroženo.

• Če pristojni zdravnik odloči, da ima plod resne hibe, zaradi katerih dojenček po rojstvu ne bi preživel.

Celo te izjeme splava samodejno ne upravičujejo. Splav je nadvse resna zadeva. O njem se lahko razmišlja le, potem ko odgovorne osebe prejmejo potrditev v molitvi. Člani se pri tem postopku lahko posvetujejo s svojimi škofi.

38.6.2

Zloraba

Do zlorab pride, če z drugimi grdo ravnamo ali jih zanemarjamo, zaradi česar jih telesno, spolno, čustveno ali finančno oškodujemo. Stališče Cerkve je, da se ne sme dopuščati nobene vrste zlorab. Tisti, ki zlorablja zakonca, otroke, druge družinske člane ali koga drugega, krši Božje in človeške zakone.

Vse člane, zlasti starše in voditelje, se spodbuja, da so pozorni in marljivi ter da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaščitili otroke in druge pred zlorabami. Če člani izvedo za primere zlorabe, to prijavijo civilnim oblastem in se posvetujejo s škofom. Cerkveni voditelji morajo poročila o zlorabah jemati resno in jih nikoli prezreti.

Vsi odrasli, ki delajo z otroki ali mladostniki, morajo v enem mesecu od takrat, ko jim je izkazana podpora, opraviti usposabljanje o varovanju otrok in mladostnikov (gl. ProtectingChildren.ChurchofJesusChrist.org). Skozi usposabljanje morajo vsake tri leta.

Če pride do zlorabe, je prva in takojšnja odgovornost cerkvenih voditeljev, da pomagajo tistim, ki so bili zlorabljeni, in ranljive osebe zaščitijo pred bodočim zlorabljanjem. Voditelji jih ne smejo spodbujati, naj ostanejo doma ali v situaciji, kjer se zloraba dogaja ali kjer niso varni.

38.6.2.1

Klic v sili v primeru zlorabe

Cerkev je v nekaterih državah odprla zaupno klicno linijo v primeru zlorabe, da bi pomagala kolskim predsednikom in škofom. Ti voditelji morajo nemudoma poklicati to klicno linijo glede vsake situacije, v kateri je morda nekdo zlorabljen – ali obstaja tveganje, da bi bil zlorabljen. Poklicati jo morajo tudi, če izvedo, da član gleda, kupuje ali razpečuje otroško pornografijo.

V državah, kjer klicne linije ni, naj škof, ki izve za zlorabo, stopi v stik s kolskim predsednikom. Kolski predsednik naj nemudoma prosi za navodila področnega pravnega svetovalca iz področne pisarne.

38.6.2.2

Svetovanje v primerih zlorabe

Žrtve zlorabe pogosto trpijo zaradi resnih travm. Kolski predsedniki in škofje se odzovejo z iskrenim sočutjem in empatijo. Nudijo duhovno svetovanje in podporo, da žrtvam pomagajo premagati uničujoče učinke zlorabe.

Žrtve se včasih sramujejo ali se počutijo krive. Žrtve niso krive greha. Voditelji pomagajo njim in njihovim družinam razumeti Božjo ljubezen in zdravljenje, ki se zgodi preko Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve (gl. Alma 15:8, 3 Nefi 17:9).

Kolski predsedniki in škofje morajo pomagati tistim, ki so zlorabljali, da se pokesajo in prenehajo z zlorabljanjem. Če je odrasli zagrešil spolni greh zoper otroka, je takšno obnašanje morda zelo težko spremeniti. Potek kesanja se lahko močno podaljša. Gl. 38.6.2.3.

Poleg tega, da žrtve, prestopniki in njihove družine prejmejo navdihnjeno pomoč cerkvenih voditeljev, morda potrebujejo tudi strokovno svetovanje. Več o tem lahko preberete v 31.3.6.

38.6.2.3

Zloraba otrok ali mladostnikov

Zlorabljanje otroka ali mladoletnih je zlasti resen greh (gl. Luka 17:2). Kot je navedeno tukaj, zloraba otroka ali mladoletnih vključuje naslednje:

• Fizična zloraba: Prizadejanje resnih telesnih poškodb zaradi fizičnega nasilja. Nekatere poškodbe morda niso vidne.

• Spolna zloraba ali izkoriščanje: Če pride do spolne aktivnosti z otrokom ali mladoletnim ali namerno dopuščanje ali pomoč drugim, da izvajajo takšne aktivnosti. Kot je navedeno tukaj, spolna zloraba ne vključuje vzajemne sporazumne spolne aktivnosti dveh mladoletnih, ki sta si blizu po starosti.

• Čustvena zloraba: Uporabljanje dejanj in besed, da se resno poškoduje samospoštovanje ali lastno vrednost otroka ali mladoletnega. To navadno vključuje ponavljajoče in stalne žalitve, manipulacije in kritiziranje, ki ponižujejo in omalovažujejo. Vključuje lahko tudi hudo zanemarjanje.

• Otroška pornografija: Glejte 38.6.6.

Če škof ali kolski predsednik izve za zlorabo otroka ali mladoletnika ali to sumi, nemudoma upošteva navodila v 38.6.2.1. Prav tako ukrepa, da pomaga zaščititi pred nadaljnjo zlorabo.

Če odrasli član zlorabi otroka ali mladoletnika, sta potrebna cerkveni svet o članstvu in opomba v dokumentaciji, kakor je opisano v tem razdelku. Glejte tudi 38.6.2.5.

38.6.2.4

Zloraba zakonca ali drugega odraslega

Pogosto ni ene same opredelitve zlorabe, ki bi jo lahko uporabili v vseh situacijah. Temveč obstaja spekter resnosti zlorabljanja. Ta spekter se giblje od občasnih hudih besed do povzročanja resne škode.

Če škof ali kolski predsednik izve za zlorabo zakonca ali drugega odraslega ali to sumi, nemudoma upošteva navodila v 38.6.2.1. Prav tako ukrepa, da pomaga zaščititi pred nadaljnjo zlorabo.

Voditelji prosijo za vodstvo Duha, da ugotovijo, ali je osebno svetovanje oziroma svet o članstvu najbolj primerno za obravnavo zlorabe. O tem se lahko posvetujejo tudi z neposrednim duhovniškim voditeljem. Vendar vsakršna zloraba zakonca ali drugega odraslega, ki ima razsežnosti, opisane v nadaljevanju, zahteva sklic sveta o članstvu.

• Fizična zloraba: Prizadejanje resnih telesnih poškodb zaradi fizičnega nasilja. Vse poškodbe morda niso vidne.

• Spolna zloraba: Glejte situacije, navedene v 38.6.18.3.

• Čustvena zloraba: Uporabljanje dejanj in besed, da se resno poškoduje samospoštovanje ali lastno vrednost osebe. To navadno vključuje ponavljajoče in stalne žalitve, manipulacije in kritiziranje, ki ponižujejo in omalovažujejo.

• Finančna zloraba: Izkoriščati nekoga finančno. To lahko vključuje nezakonito oziroma nepooblaščeno uporabo osebnega imetja, denarja ali drugih dragocenosti. Lahko vključuje tudi poneverbe za pridobitev finančne moči nad nekom. Lahko vključuje uporabo finančne moči, da se nekoga v nekaj prisili.

38.6.2.5

Cerkveni poklici, tempeljske dovolilnice in zaznamki v članski dokumentaciji

Članom, ki so zlorabili druge, se ne sme dati cerkvenih poklicev in ne smejo imeti tempeljske dovolilnice, dokler se ne pokesajo in se ne odstrani cerkvenih omejitev glede članstva.

Če je nekdo spolno zlorabil otroka ali mladoletnega ali je fizično ali čustveno hudo zlorabil otroka ali mladoletnega, bo v njegovi članski dokumentaciji zaznamek. Ne sme se mu dati nobenega poklica ali zadolžitve, ki vključuje otroke ali mladoletne. To vključuje to, da se mu ne da zadolžitve skrbnega služenja za družino z mladoletnimi ali z otroki doma. Vključuje tudi, da za družabnika skrbnega služenja nima mladoletnega. Te omejitve morajo veljati, dokler Prvo predsedstvo ne odobri odstranitve zaznamka.

38.6.2.6

Kolski in oddelčni svèti

Na kolskih in oddelčnih sestankih sveta kolska predsedstva in škofovstva redno obnavljajo cerkvena pravila in smernice glede preprečevanja zlorab in odzivov v primeru slednjih. Voditelj in člani sveta prosijo za vodstvo Duha, ko o tej občutljivi temi učijo in se pogovarjajo.

Člani svèta morajo prav tako opraviti usposabljanje o varovanju otrok in mladoletnih (gl. 38.6.2).

38.6.2.7

Pravna vprašanja glede zlorabe

Če član z zlorabami krši veljavno zakonodajo, morata škof in kolski predsednik člana odločno prositi, naj svoja ravnanja prijavi uradnim organom pregona ali drugim ustreznim državnim organom.

Cerkveni voditelj in člani morajo izpolniti vse zakonske obveznosti glede poročanja o zlorabi civilnim oblastem.

38.6.4

Nadzorovanje rojstev

Privilegij poročenih parov, ki lahko rodijo otroke, je, da lahko omogočijo snovna telesa Božjim duhovnim otrokom, za katere so nato odgovorni, da jih preživljajo in vzgajajo (gl. 2.1.3). Odločitev, koliko otrok imeti in kdaj jih imeti, je skrajno osebna in zasebna. Ostati mora med parom in Gospodom.

38.6.5

Čistost in zvestoba

Gospodov zakon čistosti je:

• Vzdržimo se spolnih odnosov izven zakonite zakonske zveze med moškim in žensko.

• Zvestoba v zakonski zvezi.

Telesna intimnost med možem in ženo naj bi bila lepa in sveta. Bog jo je posvetil za stvarjenje otrok in za izražanje ljubezni med možem in ženo.

38.6.6

Otroška pornografija

Cerkev obsoja vsakršno obliko otroške pornografije. Če škof ali kolski predsednik izve, da je član vpleten v otroško pornografijo, nemudoma upošteva navodila v 38.6.2.1.

38.6.8

Pohabljanje ženskih spolnih organov

Cerkev obsoja pohabljanje ženskih spolnih organov.

38.6.10

Krvoskrunstvo

Cerkev obsoja vsakršno obliko krvoskrunstva. Kot uporabljeno tukaj, je krvoskrunstvo spolni odnos med:

• staršem in otrokom,

• starim staršem in otrokom,

• sorojenci,

• stricem ali teto in nečakinjo ali nečakom.

Kakor uporabljeno tukaj, otrok, vnuk, sorojenci, nečakinja in nečak vključujejo odnose med biološkimi sorodniki, posvojenci, priženjenci ali rejniki.

Če je mladoletnik žrtev krvoskrunstva, škof ali kolski predsednik pokliče cerkveno telefonsko linijo za pomoč v državah, kjer je na voljo (gl. 38.6.2.1). V drugih državah naj kolski predsednik prosi za navodila področnega pravnega svetovalca iz področne pisarne. Spodbujamo ga tudi, naj se posvetuje z osebjem za pomoč družinam ali z direktorjem za pomoč in samostojnost v področni pisarni.

Če član zagreši krvoskrunstvo, je potreben cerkveni svet o članstvu in opomba v članski dokumentaciji. Zaradi krvoskrunstva je skoraj vedno potrebno, da Cerkev osebi ukine članstvo.

Če krvoskrunstvo zagreši mladoletnik, kolski predsednik za navodila stopi v stik z Uradom Prvega predsedstva.

Žrtve krvoskrunstva pogosto trpijo zaradi resnih travm. Voditelji se odzovejo z iskrenim sočutjem in empatijo. Nudijo duhovno svetovanje in podporo, da jim pomagajo premagati uničujoče učinke krvoskrunstva.

Žrtve se včasih sramujejo ali se počutijo krive. Žrtve niso krive greha. Voditelji pomagajo njim in družinam razumeti Božjo ljubezen in zdravljenje, ki se zgodi preko Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve (gl. Alma 15:8, 3 Nefi 17:9).

Poleg tega, da žrtve in njihove družine prejmejo navdihnjeno pomoč cerkvenih voditeljev, morda potrebujejo tudi strokovno svetovanje. Več o tem lahko preberete v 38.6.18.2.

38.6.12

Okultizem

Okultizem se osredotoča na temo in vodi v prevaro. Uničuje vero v Kristusa.

Okultizem vključuje čaščenje Satana. Vključuje tudi mistične dejavnosti, ki niso v skladu z evangelijem Jezusa Kristusa. Takšne dejavnosti vključujejo (vendar niso izključno te) napovedovanje usode, zaklinjanje in zdravljenje, ki posnema Božjo duhovniško moč (gl. Moroni 7:11–17).

Člani Cerkve ne smejo sodelovati pri nikakršni obliki čaščenja Satana ali v kakršnem koli okultizmu. Na takšno témo se ne smejo osredotočiti ne v pogovorih, ne na cerkvenih sestankih.

38.6.13

Pornografija

Cerkev obsoja vsakršno obliko pornografije. Vsakršna pornografija uničuje življenja posameznikov, družin in družbo. Prav tako prežene Gospodovega Duha. Člani Cerkve se morajo izogibati vsakršni obliki pornografskega gradiva ter nasprotovati njeni produkciji, razpečevanju in uporabi.

Ko se nekomu pomaga pri kesanju zaradi uporabe pornografije, navadno zadostuje osebno svetovanje in neformalne omejitve članstva. Navadno se ne skliče svetov o članstvu. Kakorkoli, svet bo morda potreben zaradi intenzivne in kompulzivne uporabe pornografije, ki je močno škodovala zakonski zvezi ali družini člana (gl. 38.6.5). Svèt je potreben, če član proizvaja, razpečuje, poseduje ali vedno znova gleda pornografske slike otrok (gl. 38.6.6).

38.6.14

Predsodki

Vsi ljudje so Božji otroci. Vsi so bratje in sestre, ki so del Božje družine (gl. »Družina: razglas svetu«). Bog je »iz enega /…/ ustvaril ves človeški rod« (Apostolska dela 17:26). Pred njim so vsi »enaki« (2 Nefi 26:33). Vsak je v njegovih očeh tako dragocen kakor drugi (Jakob 2:21).

Predsodki niso v skladu z razodeto Božjo besedo. Priljubljenost oziroma nepriljubljenost pri Bogu je odvisna od predanosti njemu in njegovim zapovedim, ne od barve kože ali drugih lastnosti.

Cerkev vse ljudi poziva, naj opustijo vzvišenost in predsodke do vsakršne skupine ali posameznikov. Člani Cerkve bi morali prvi spodbujati spoštovanje do vseh Božjih otrok. Člani upoštevajo Odrešenikovo zapoved, naj ljubijo druge (gl. Matej 22:35–39). Prizadevajo si, da bi bili do vseh dobrohotni, in zavračajo vsakršne predsodke. To vključuje predsodke, ki temeljijo na rasi, etničnosti, narodnosti, plemenu, spolu, starosti, invalidnosti, družbenoekonomskem statusu, verskem prepričanju ali ateizmu in spolni usmerjenosti.

38.6.15

Istospolna privlačnost in vedenje istospolnih

Cerkev spodbuja družine in člane, naj z ljudmi, ki jih privlači isti spol, ravnajo pozorno, ljubeče in spoštljivo. Cerkev prav tako spodbuja splošno razumevanje v družbi, ki odraža njene nauke glede prijaznosti, vključevanja, ljubezni do drugih in spoštovanja vseh človeških bitij. Cerkev nima stališča o vzrokih istospolne privlačnosti.

Božje zapovedi prepovedujejo vsakršno nečisto obnašanje, najsi gre za heteroseksualce ali ljudi z istospolno privlačnostjo. Cerkveni voditelji svetujejo članom, ki so prekršili zakon čistosti. Voditelji jim pomagajo, da jasno razumejo vero v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev, postopek kesanja in namen življenja na zemlji.

Občutenje istospolne privlačnosti ni greh. Člani, ki imajo te občutke in se nanje ne odzovejo, živijo v skladu z načrtom, ki ga ima nebeški Oče za svoje otroke, in z naukom Cerkve. Voditelji jih podpirajo in spodbujajo pri njihovi odločitvi, da bodo živeli glede na Gospodove zapovedi. Ti člani lahko prejmejo cerkvene poklice, imajo tempeljsko dovolilnico in prejmejo tempeljske uredbe, če so tega vredni. Moški člani Cerkve lahko prejmejo in izvajajo duhovništvo.

Vsi člani, ki spolnjujejo svoje zaveze, bodo v večnosti prejeli vse obljubljene blagoslove, bodisi jim njihove okoliščine dovoljujejo, da v tem življenju prejmejo blagoslove večne zakonske zveze in starševstva, ali ne (gl. Mozija 2:41).

38.6.16

Istospolne poroke

Cerkev na podlagi doktrinarnega načela, ki temelji na svetih spisih, trdi, da je poroka med moškim in žensko bistvena v Stvarnikovem načrtu za večno usodo njegovih otrok. Cerkev prav tako zatrjuje, da Božji zakon zakonsko zvezo opredeljuje kot zakonito in zakonsko združitev med moškim in žensko.

38.6.17

Spolna vzgoja

Starši so prvenstveno odgovorni za spolno vzgojo svojih otrok. Starši bi se morali s svojimi otroki iskreno, jasno in stalno pogovarjati o zdravi, krepostni spolnosti.

38.6.18

Spolna zloraba, posilstvo in druge oblike spolnega nasilja

Cerkev obsoja spolno zlorabo. Kot navedeno tukaj, je spolna zloraba opredeljena kot vsiljevanje vsakršne spolne aktivnosti drugi osebi. Spolna aktivnost z osebo, ki ne da ali ne more dati zakonitega privoljenja, se pojmuje spolna zloraba. Spolna zloraba se lahko zgodi tudi pri zakoncu ali ko fant in dekle še hodita na zmenke. Več o spolni zlorabi otroka ali mladoletnika lahko preberete v 38.6.2.3.

Spolna zloraba pokriva široko paleto dejanj, od nadlegovanja do posilstva in drugih oblik spolnega napada. Lahko se zgodi telesno, besedno ali kako drugače. Več o navodilih glede svetovanja članom, ki so doživeli spolno zlorabo, posilstvo ali druge oblike spolne zlorabe, lahko preberete v 38.6.18.2.

Če člani sumijo, da gre za spolno zlorabo, ali zanjo izvedo, ukrepajo, da kar najhitreje zavarujejo žrtve in druge. To vključuje poročanje civilnim oblastem in obveščanje škofa ali kolskega predsednika. Če je zlorabljen otrok, morajo člani upoštevati navodila v 38.6.2.

38.6.18.2

Svetovanje žrtvam spolne zlorabe, posilstva in drugih oblik spolnih napadov

Žrtve spolne zlorabe, posilstva ali drugih oblik spolnega napada pogosto trpijo zaradi resnih travm. Ko se zaupajo škofu ali kolskemu predsedniku, se on odzove z iskrenim sočutjem in empatijo. Nudi duhovno svetovanje in podporo, da žrtvam pomaga premagati uničujoče učinke zlorabe. Pokliče tudi telefonsko linijo za pomoč v primeru zlorabe, kjer je na voljo.

Žrtve se včasih sramujejo ali se počutijo krive. Žrtve niso krive greha. Voditelji žrtev ne obsojajo. Pomagajo njim in družinam razumeti Božjo ljubezen in zdravljenje, ki se zgodi preko Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve (gl. Alma 15:8, 3 Nefi 17:9).

Čeprav se člani lahko odločijo, da povedo o podrobnostih zlorabe ali napada, se voditelji ne smejo pretirano osredotočiti na podrobnosti. To je za žrtve lahko škodljivo.

Poleg tega, da žrtve in njihove družine prejmejo navdihnjeno pomoč cerkvenih voditeljev, morda potrebujejo tudi strokovno svetovanje. Več o tem lahko preberete v 31.3.6.

38.6.18.3

Svèti o članstvu

Svet o članstvu bo morda potreben za osebo, ki je nekoga spolno napadla ali zlorabila. Svet o članstvu je potreben, če je član storil posilstvo ali je obsojen druge oblike spolnega napada.

38.6.20

Samomor

Življenje na zemlji je dragocen Božji dar – dar, ki bi ga morali ceniti in varovati. Cerkev močno podpira preprečevanje samomorov.

Večina ljudi, ki je premišljevala o samomoru, se želi rešiti telesnih, duševnih, čustvenih ali duhovnih bolečin. Takšni posamezniki potrebujejo ljubezen, pomoč in podporo družine, cerkvenih voditeljev in usposobljenih strokovnjakov.

Če član razmišlja o samomoru ali ga je poskušal narediti, mu škof nudi ekleziastično podporo. Prav tako nemudoma pomaga članu prejeti strokovno pomoč.

Kljub najboljšim prizadevanjem ljubljenih, voditeljev in strokovnjakov samomora ni vedno moč preprečiti. Za njim ostane močna srčna bolečina, čustveni pretres in neodgovorjena vprašanja, ki jih imajo ljubljeni in drugi. Voditelji naj družini svetujejo in jo tolažijo. Nudijo skrb in podporo.

Ni prav, da si nekdo vzame življenje. Vendar samo Bog lahko sodi misli, dejanja in stopnjo prištevnosti nekoga (gl. 1 Samuel 16:7, Nauk in zaveze 137:9).

Tisti, ki so zaradi samomora izgubili ljubljenega, lahko v Jezusu Kristusu in njegovi odkupni daritvi najdejo upanje in ozdravljenje.

38.6.23

Transspolniki

Transspolniki se soočajo s kompleksnimi izzivi. Do članov in nečlanov, ki se opredeljujejo kot transspolniki – ter njihove družine in prijateljev – se je treba obnašati pozorno, prijazno, sočutno in z obiljem krščanske ljubezni. Vsi so dobrodošli na zakramentnem sestanku, drugih nedeljskih sestankih in družabnih dogodkih Cerkve (gl. 38.1.1).

Spol je bistvena značilnost načrta sreče, ki ga je pripravil nebeški Oče. Mišljeni pomen spola v družinskem razglasu je biološki spol ob rojstvu. Nekateri ljudje doživljajo neskladje med svojim biološkim spolom in svojo spolno identiteto. Posledično se lahko opredelijo kot transspolniki. Cerkev nima stališča o vzrokih, da se ljudje opredelijo kot transspolniki.

Večina cerkvene udeležbe in nekaj duhovniških uredb je glede spola nevtralnih. Transspolniki se lahko krstijo in se jih potrdi, kot je navedeno v 38.2.8.10. Prav tako lahko vzamejo zakrament in prejmejo duhovniške blagoslove. Vendar se posvetitev v duhovništvo in tempeljske uredbe prejme glede na biološki spol ob rojstvu.

Cerkveni voditelji svetujejo zoper lastno odločitev za medicinski oziroma kirurški poseg z namenom spremembe biološkega spola ob rojstvu v nasprotni spol (»sprememba spola«). Voditelji obvestijo, da bodo takšne odločitve vodile v omejitev članstva v Cerkvi.

Voditelji prav tako svetujejo zoper družbeno spremembo. Družbena sprememba vključuje drugačno oblačenje in videz ali spremembo imena oziroma nazivov, da bi se predstavil kot nekdo drug namesto s svojim biološkim spolom ob rojstvu. Voditelji obvestijo, da bodo tisti, ki bodo sprejeli družbene spremembe, doživeli nekaj omejitev članstva v Cerkvi za obdobje teh sprememb.

Omejitve vključujejo prejem oziroma izvajanje duhovništva, prejem oziroma uporaba tempeljske dovolilnice in prejem nekaterih cerkvenih poklicev. Čeprav so nekateri privilegiji članov Cerkve omejeni, je druga udeležba v Cerkvi dobrodošla.

Če se član odloči spremeniti svoje izbirno ime oziroma nazive, se želeno ime v članski dokumentaciji lahko zabeleži v polje za želeno ime. Osebo v oddelku lahko imenujejo z njenim izbirnim imenom.

Okoliščine se od enote do enote in od osebe do osebe močno razlikujejo. Člani in voditelji se posvetujejo skupaj in z Gospodom. Področna predsedstva bodo pomagala lokalnim voditeljem, da bodo posamezne situacije obravnavali rahločutno. Škofje se posvetujejo s kolskim predsednikom. Kolski predsedniki in predsedniki misijonov se morajo posvetovati s področnim predsedstvom (gl. 32.6.3).

38.7

Medicinska in zdravstvena pravila

38.7.2

Pokop in upepelitev

Pokojnikova družina se odloči, ali bodo telo pokopali ali upepelili. Spoštujejo posameznikove želje.

V nekaterih državah zakon narekuje upepelitev. V drugih primerih pokop ni praktičen oziroma si ga družina ne more privoščiti. V vseh primerih je treba s telesom ravnati spoštljivo. Člani naj bodo pomirjeni, da moč vstajenja vselej deluje (gl. Alma 11:42–45).

Kjer je možno, naj se telo pokojnika z obdaritvami obleče v obredna tempeljska oblačila, ko se ga pokoplje ali upepeli (gl. 38.5.8).

38.7.3

Otroci, ki umrejo pred rojstvom (mrtvorojeni in spontano splavljeni)

Starši se lahko odločijo, ali bodo imeli spominsko oziroma pogrebno obredje.

Tempeljske uredbe niso potrebne oziroma opravljene za otroka, ki umre pred rojstvom. To ne ovrže možnosti, da so ti otroci lahko del družine v večnosti. Starše se spodbuja, naj zaupajo Gospodu in prosijo za tolažbo.

38.7.4

Evtanazija

Življenje na zemlji je Božji dar. Evtanazija je namerna prekinitev življenja nekoga, ki trpi zaradi neozdravljive bolezni ali drugega zdravstvenega stanja. Kdor sodeluje pri evtanaziji, tudi če nekomu pomaga umreti tako, da naredi samomor, krši Božje zapovedi in lahko krši lokalne zakone.

Prekinitev ali opustitev skrajnih ukrepov za vzdrževanje življenja osebe ob koncu življenja se ne šteje za evtanazijo (gl. 38.7.11).

38.7.5

Okužba s HIV in AIDS

Člane, ki so okuženi s HIV (virus človeške imunske pomanjkljivosti) oziroma ki imajo AIDS (aktivirani imunski deficitni sindrom), je treba na cerkvenih sestankih in dejavnostih toplo sprejeti. S svojo prisotnostjo drugih zdravstveno ne ogrožajo.

38.7.8

Medicinska in zdravstvena nega

Iskanje pomoči pristojnega zdravstvenega osebja, udejanjanje vere in prejem duhovniških blagoslovov skupaj pripomore pri ozdravitvi glede na Gospodovo voljo.

Člani ne bi smeli uporabljali ali promovirati medicinskih ali zdravstvenih praks, ki so etično, duhovno ali zakonsko vprašljive. Tisti, ki imajo zdravstvene težave, naj se posvetujejo z pristojnimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki imajo dovoljenje v državah, v katerih delajo.

38.7.9

Medicinska marihuana

Cerkev nasprotuje uporabi marihuane za nemedicinske namene. Glejte 38.7.14.

38.7.11

Podaljševanje življenja (tudi ohranjanje pri življenju)

Člani se ne bi smeli čutiti dolžne podaljševati življenja na zemlji s skrajnimi ukrepi. Te odločitve najbolje sprejme oseba, če je možno, ali družinski člani. Poiskati bi morali nasvet pristojnega zdravstvenega osebja in v molitvi božansko vodstvo.

38.7.13

Cepljenja

Cepljenja, ki jih izvaja pristojno zdravstveno osebje, varujejo zdravje in ohranjajo življenje. Člane Cerkve se spodbuja, da s cepljenjem pazijo nase, na svoje otroke in na svoje skupnosti.

Posamezniki so navsezadnje sami odgovorni, da se sami odločijo glede cepljenja. Če se članom porajajo skrbi, naj se posvetujejo s pristojnim zdravstvenim osebjem in prav tako prosijo za vodstvo Svetega Duha.

38.7.14

Beseda modrosti in zdrave navade

Beseda modrosti je Božja zapoved. Preroki so pojasnili, da nauki v 89. poglavju Nauka in zavez vključujejo vzdržnost od tobaka, močnih pijač (alkohola) in vročih pijač (čaja in kave).

Obstajajo še druge škodljive substance in navade, ki jih Beseda modrosti ne navaja, niti ne cerkveni voditelji. Člani naj pri sprejemanju odločitev uporabljajo modrost in presojo v duhu molitve, da bodo spodbujali svoje telesno, duhovno in čustveno zdravje.

38.8

Upravna pravila

38.8.1

Posvojitve in rejništvo

Posvojitev otrok in rejniška skrb lahko blagoslovita otroke in družine. S posvojitvijo lahko nastanejo ljubeče, večne družine. Najsi otroci v družino pridejo s posvojitvijo ali rojstvom, so enako dragocen blagoslov.

Člani, ki si prizadevajo posvojiti ali postati rejniki otrokom, morajo upoštevati vse veljavne zakone vpletenih držav in vlad.

38.8.4

Avtogrami in fotografije generalnih voditeljev, generalnih uradnikov in področnih sedemdeseterih

Člani Cerkve naj si ne bi prizadevali za avtograme generalnih voditeljev, generalnih uradnikov ali področnih sedemdeseterih. To odvrača od njihovih svetih poklicev in duha na sestankih. Prav tako bi jim lahko onemogočilo, da bi pozdravili druge člane.

Člani naj v kapelah ne bi fotografirali generalnih voditeljev, generalnih uradnikov ali področnih sedemdeseterih.

38.8.7

Cerkvene revije

Cerkvene revije vključujejo:

• Prijatelja za otroke,

• Za moč mladih za mladino,

• Liahono za odrasle.

Prvo predsedstvo vse člane spodbuja, naj berejo cerkvene revije. Revije članom lahko pomagajo, da se učijo o evangeliju Jezusa Kristusa, preučujejo nauke živih prerokov, čutijo povezanost z globalno cerkveno družino, se z izzivi soočijo z vero in se zbližajo z Bogom.

38.8.8

Ime, besedni znak in simbol Cerkve

Ime, besedni znak in simbol Cerkve so ključni cerkveni identifikatorji.

Besedni znak in simbol. Besedni znak in simbol Cerkve (gl. zgornjo ilustracijo) naj se uporabljata le, kakor to odobrita Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov. Ne smeta se uporabljati kot okrasna elementa. Niti se ne smeta uporabljati za zasebne, komercialne ali promocijske namene.

38.8.10

Računalniki

Računalnike in programsko opremo, ki se uporabljajo v cerkvenih zgradbah za bogoslužje, priskrbi in zanje skrbi cerkveni sedež ali področna pisarna. Voditelji in člani te vire uporabljajo zato, da podpirajo cerkvene namene, vključno z delom na družinski zgodovini.

Vsa programska oprema na teh računalnikih mora imeti ustrezno cerkveno licenco.

38.8.12

Učno gradivo

Cerkev zagotavlja gradiva, da bi članom pomagala pri tem, da bi se o evangeliju Jezusa Kristusa učili in po njem živeli. Ta vključujejo svete spise, sporočila z generalnih konferenc, revije, priročnike, knjige in druge vire. Voditelji spodbujajo člane, naj uporabljajo svete spise in po potrebi druge vire, ko evangelij preučujejo doma.

38.8.14

Oblačenje in videz

Člane Cerkve se spodbuja, da spoštovanje svojemu telesu izkažejo z izbiro primernih oblačil in videza. Kaj je primerno, se razlikuje od kulture do kulture in za različne priložnosti.

38.8.16

Postni dan

Člani se lahko postijo kadarkoli. Vendar se navadno postijo prvo nedeljo v mesecu.

Postni dan navadno vključuje molitev, neuživanje hrane in vode v časovnem obdobju štiriindvajset ur (če ste telesno zmožni) in dajanje radodarnega postnega darovanja. S postnim darovanjem se pomaga ljudem v stiski (gl. 22.2.2).

Včasih se po vsej Cerkvi ali lokalno sestanki odvijajo prvo nedeljo v mesecu. V tem primeru kolsko predsedstvo za postni dan določi neko drugo nedeljo.

38.8.17

Igre na srečo in loterije

Cerkev nasprotuje vsakršnemu igranju iger na srečo in slednje odsvetuje. To vključuje športne stave in vladno sponzorirane loterije.

38.8.19

Priseljevanje

Člani, ki ostajajo v domovini, imajo pogosto priložnosti, da tamkajšnjo Cerkev gradijo in krepijo. Vendar je priseljevanje v drugo državo osebna odločitev.

Člani, ki se preselijo v drugo državo, morajo spoštovali vse veljavne zakone (gl. Nauk in zaveze 58:21).

Misijonarji ne smejo ponuditi, da bodo finančno podprli priseljevanje drugih.

38.8.22

Zakoni dežele

Člani morajo upoštevati, spoštovati in podpirati zakone v tisti državi, v kateri živijo ali v katero potujejo (gl. Nauk in zaveze 58:21–22, Členi vere 1:12). To vključuje zakone, ki prepovedujejo oznanjevanje.

38.8.25

Kontakt članov s cerkvenim sedežem

Članov Cerkve se ne spodbuja, da bi generalne voditelje klicali, jim pošiljali e-pisma ali navadna pisma glede doktrinarnih vprašanj, osebnih izzivov ali prošenj. Člane se spodbuja, naj se pri iskanju duhovnega vodstva obrnejo na svoje lokalne voditelje, vključno s predsednico Društva za pomoč ali predsednikom zbora starešin (gl. 31.3).

38.8.27

Člani s posebnimi potrebami

Voditelje in člane se spodbuja, naj poskrbijo za potrebe vseh, ki živijo v njihovi enoti. Invalidni člani so cenjeni in lahko pomembno prispevajo. Invalidnosti so lahko intelektualne, socialne, čustvene ali telesne.

38.8.29

Druga verstva

Veliko tega, kar je navdihujoče, plemenito in vredno najvišjega spoštovanja, lahko najdemo v številnih drugih verah. Misijonarji in drugi člani morajo biti razumevajoči in spoštljivi do prepričanj in običajev drugih.

38.8.30

Politične in civilne dejavnosti

Člane Cerkve se spodbuja, da sodelujejo pri političnih in vladnih zadevah. V številnih državah sem spada naslednje:

• volitve,

• pridružitev ali delovanje v političnih strankah,

• nudenje finančne podpore,

• komuniciranje s funkcionarji in kandidati stranke,

• delovanje v izvoljenih ali dodeljenih uradih v lokalni in državni vladi.

Člane se spodbuja tudi, da sodelujejo pri koristnih dejavnostih, zato da njihova skupnost postane zdravo okolje za življenje in vzgajanje družine.

Lokalni cerkveni voditelji ne smejo organizirati članov, da bi sodelovali v političnih zadevah. Niti voditelji ne smejo vplivati na to, kako člani sodelujejo.

Voditelji in člani naj se tudi izogibajo izjav ali ravnanja, ki bi se ga lahko razlagalo kot cerkveno podporo kateri politični stranki, platformi, politiki ali kandidatu.

38.8.31

Zasebnost članov

Cerkveni voditelji so dolžni varovati zasebnost članov. Cerkvena dokumentacija, imeniki in podobno gradivo se ne sme uporabljati za osebne, komercialne ali politične namene.

38.8.35

Begunci

Člani Cerkve v sklopu svoje odgovornosti, da bodo skrbeli za ljudi v stiski (gl. Mozija 4:26), nudijo svoj čas, talente in prijateljstvo, da begunce sprejmejo kot člane svojih skupnosti.

38.8.36

Prošnje za cerkveno finančno pomoč

Člane v stiski se spodbuja, naj govorijo s svojim škofom, namesto da stopijo v stik s cerkvenim sedežem ali zaprosijo za denar druge cerkvene voditelje ali člane.