J. Kirk Richards: Dvignite povešene roke

5

Duhovniško polnomočje in uredbe

5.0

Uvod

Duhovništvo je polnomočje, ki ga Bog da svojim otrokom, da vsem prinese odrešitev. Duhovniški voditelji, ki prejmejo in uporabljajo duhovniške ključe, imajo duhovniško polnomočje in lahko dajo duhovniško polnomočje drugim. Ker so »[v]se druge osebnosti [in] službe v cerkvi /…/ dodatek temu [Melkizedekovemu] duhovništvu« (Nauk in zaveze 107:5), se vse, kar se naredi pod vodstvom duhovniških ključev, naredi z duhovniškim polnomočjem.

Ko je ženska oddeljena za misijonarko, dela pod duhovniškim polnomočjem, da izvaja duhovniške naloge. Vsakdo, ki je poklic prejel od nekoga, ki ima duhovniške ključe, izvaja duhovniško polnomočje, ko opravlja dolžnosti, ki so mu dodeljene.

Če ste brat z Melkizedekovim duhovništvom, boste imeli priložnosti, da sodelujete pri duhovniških uredbah in blagoslovih.

Uporabljajte ta splošna navodila za izvajanje duhovniških uredb in blagoslovov. Informacije v tem poglavju so povzete po 18. poglavju priročnika General Handbook: Serving in The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints.

Opozorilo: Kot je pojasnjeno v naslednjih poglavjih, mora nekatere uredbe odobriti predsedujoči voditelj, ki ima ustrezne ključe.

5.1

Delovanje v duhovništvu: Splošne smernice za brate z Melkizedekovim duhovništvom

Bratje z Melkizedekovim duhovništvom bi si morali vedno prizadevati, da so vredni Svetega Duha in da jih vodi. Vsako uredbo in blagoslov bi morali izvesti spoštljivo in poskrbeti, da so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Opraviti jih je treba v imenu Jezusa Kristusa.

2. Izvedeni naj bodo z duhovniškim polnomočjem.

3. Izvedeni naj bodo v skladu z vsemi potrebni postopki, denimo z uporabo določenih besed ali s posvečenim oljem.

4. Če je potrebno, bi jih moral odobriti predsedujoči voditelj, ki ima ustrezne ključe (običajno škof, kolski predsednik ali predsednik misijona) glede na navodila v tem poglavju.

Tisti, ki dajo duhovniški blagoslov, naj raje izrečejo blagoslov (»Blagoslavljam [oziroma Blagoslavljamo] te, da …«), kot da izrečejo molitev (»Nebeški Oče, prosimo, blagoslovi to osebo, da …«).

Ko pri uredbi ali blagoslovu sodeluje več moških, vsak položi svojo desno roko narahlo na glavo osebe (ali pod dete, ki ga blagoslavljajo) in svojo levo roko na ramo brata na svoji levi.

Samo tisti, ki imajo ustrezno duhovništvo in so vredni, lahko izvajajo uredbo ali blagoslov. Škofje in kolski predsedniki lahko, če jih vodi Duh, povabijo brate z duhovništvom, ki niso povsem vredni templja, da izvedejo ali sodelujejo pri nekaterih uredbah in blagoslovih (gl. General Handbook: Serving in The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints, 18.3, ChurchofJesusChrist.org).

Vabiti večje število družinskih članov, prijateljev in voditeljev, da bi sodelovali pri uredbi ali blagoslovu, se ne spodbuja, ker bi nekaterim to lahko bilo videti čudno. Za preveliko skupino bi bilo lahko tudi dejansko težavno izvesti uredbo.

5.2

Krščevanje

Pod vodstvom predsedujočega voditelja lahko vreden duhovnik ali brat z Melkizedekovim duhovništvom izvede uredbo krsta. Pri tem naj sledi naslednjim korakom:

1. V vodi stoji z osebo, ki se bo krstila.

2. Z levico jo prime za desno zapestje (zaradi prikladnosti in varnosti). Oseba, ki se bo krstila, naj s svojo levico prime brata z duhovništvom za levo zapestje.

3. Desno roko dvigne pod pravim kotom.

4. Izreče ime in priimek osebe ter reče: »Ker me je Jezus Kristus pooblastil, te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« (Nauk in zaveze 20:73)

5. Osebi pusti, da se z desno roko prime za nos (zaradi prikladnosti). Brat z duhovništvom osebi svojo desnico položi na zgornji del hrbta in jo vključno z oblačili popolnoma potopi.

6. Pomaga se ji dvigniti iz vode.

Kot je opisano v General Handbook (Splošnem priročniku), 18.7.6, dve priči poskrbita, da se vsak krst izvede pravilno. Krst je treba ponoviti, če besede niso izgovorjene točno tako, kot piše v Nauku in zavezah 20:73. Krst je treba ponoviti tudi, če se del telesa ali oblačila ne potopi popolnoma pod vodo.

5.3

Potrjevanje

Eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom lahko sodeluje pri potrditvi. Svoje roke na rahlo položijo na glavo osebe. Potem oseba, ki izvaja uredbo, naredi sledeče:

1. Izreče ime in priimek osebe.

2. Pove, da se uredba izvaja s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.

3. Osebo potrdi za člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

4. Uporabi besede »Prejmi Svetega Duha« (ne »Prejmi dar Svetega Duha«).

5. Po navdihu Duha da blagoslov.

6. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

5.4

Posvetitev olja

Eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom mora posvetiti oljčno olje, preden se ga uporabi za maziljenje bolnih oziroma trpečih. Ne sme se uporabljati drugega olja. Za posvetitev olja brat z duhovništvom sledi naslednjim korakom:

1. Drži odprto posodico oljčnega olja.

2. Naslovi nebeškega Očeta.

3. Pove, da bo deloval s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.

4. Posveti olje (ne posodice) in ga oddeli za maziljenje in blagoslov bolnih in trpečih.

5. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

5.5

Blagoslov za bolne

Jezus je svojim apostolom dal duhovniško polnomočje, da bi zdravili bolezni in izganjali demone (gl. Marko 3:15). Bratje z Melkizedekovim duhovništvom imajo isto polnomočje. Ta dar uporabljate primerno in tako pogosto, kot je potrebno.

Samo bratje z Melkizedekovim duhovništvom lahko podelijo blagoslov za bolne in trpeče. Običajno dva ali več bratov z duhovništvom skupaj izvaja blagoslov za bolne, vendar tako maziljenje kot pečatenje blagoslova lahko izvede en sam, če je potrebno.

Če posvečenega olja ni na voljo, lahko daste blagoslov z duhovniškim polnomočjem brez maziljenja.

Običajno bi moral vreden mož ali oče, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, podeliti blagoslov za bolne članom družine.

Bratje z duhovništvom naj dajo blagoslov za bolne na prošnjo bolnika ali tistih, ki so mu najbližji, zato da bo blagoslov v skladu z njihovo vero. Bratje z Melkizedekovim duhovništvom, ki obiskujejo bolnišnice, naj ne iščejo priložnosti, da bi dali blagoslov za bolne.

Če nekdo prosi za več kot en blagoslov za isto bolezen, bratu z duhovništvom po prvem blagoslovu ni treba maziliti z oljem. Namesto tega da blagoslov s polaganjem rok in z duhovniškim polnomočjem.

Blagoslov za bolne ima dva dela: prvič, maziljenje s posvečenim oljem, in drugič, pečatenje maziljenja.

Maziljenje s posvečenim oljem

Maziljenje z oljem izvede brat z Melkizedekovim duhovništvom.

1. Kapljico posvečenega olja spusti na glavo osebe.

2. Roki nalahno položi na glavo osebe in jo pokliče z imenom in priimkom.

3. Pove, da bo deloval s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.

4. Pove, da mazili z oljem, ki je bilo posvečeno za maziljenje in blagoslov bolnih in trpečih.

5. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

Pečatenje maziljenja

Običajno dva ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom položi roke nalahno na glavo osebe, da pečatijo maziljenje. Vendar lahko en brat z Melkizedekovim duhovništvom naredi to sam, če je potrebno. Med pečatenjem maziljenja brat z Melkizedekovim duhovništvom naredi naslednje:

1. Izreče ime in priimek osebe.

2. Pove, da pečati maziljenje s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.

3. Po navdihu Duha izreče besede blagoslova.

4. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

5.6

Dajanje blagoslovov tolažbe in nasveta

Bratje z Melkizedekovim duhovništvom lahko dajo blagoslovov tolažbe in nasveta drugim, ki zanj zaprosijo. Pri tem blagoslovu eden ali več bratov z duhovništvom nalahno položijo roke na glavo osebe. Potem brat z duhovništvom, ki daje blagoslov, naredi sledeče:

1. Izreče ime in priimek osebe.

2. Pove, da se blagoslov izvaja s polnomočjem Melkizedekovega duhovništva.

3. Po navdihu Duha izreče besede blagoslova.

4. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

Misijonarji, ki dajejo blagoslove članom, morajo o blagoslovu poročati članovemu škofu neposredno ali preko predsednika zbora starešin ali voditelja oddelčnih misijonarjev, ki nato pove škofu.