3. poglavje: 2. lekcija

Načrt odrešitve nebeškega Očeta

Ljudje se morda sprašujejo

• Kaj je smisel življenja?

• Od kod sem prišel?

• Ali obstaja Bog, ki mu je mar zame? Kako lahko čutim, da mu je mar?

• Kako naj verjamem v Boga, ko se dogaja toliko slabega?

• Zakaj je življenje včasih tako težko? Kako naj v takih trenutkih najdem moč?

• Kako lahko postanem boljši?

• Kaj se zgodi potem, ko umrem?

Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa nam pomaga odgovoriti na pomembna vprašanja duše. Z evangelijem spoznamo svojo božansko identiteto in večni potencial nas kot Božjih otrok. Evangelij nam vliva upanje in nam pomaga najti mir, srečo in smisel. Življenje po evangeliju nam pomaga rasti in najti moč, ko se soočamo z življenjskimi izzivi.

Bog želi svojim otrokom najboljše in nam želi dati svoja največja blagoslova, ki sta nesmrtnost in večno življenje (gl. Mojzes 1:39, Nauk in zaveze 14:7). Ker nas ljubi, je za nas pripravil načrt, da bomo prejeli te blagoslove. V svetih spisih se ta načrt imenuje načrt odrešitve, veliki načrt sreče in načrt odkupitve (gl. Alma 42:5, 8, 11, 13, 15, 16, 31).

V Božjem načrtu je vsak od nas na poti skozi predzemeljsko življenje, rojstvo, življenje na zemlji, smrt in življenje po smrti. Bog je poskrbel za vse, kar potrebujemo na tej poti, da se lahko po smrti vrnemo v njegovo navzočnost in prejmemo polnost radosti.

Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Zaradi Jezusove odkupne daritve in vstajenja vsak od nas prejme nesmrtnost in večno življenje.

Za časa našega življenja na zemlji se ne spominjamo svojega predsmrtnega življenja. Prav tako ne razumemo v celoti življenja po smrti. Vendar je Bog razodel veliko resnic o teh delih našega večnega potovanja. Te resnice nam dajejo dovolj znanja, da razumemo namen življenja, izkusimo radost in upamo na prihodnje dobre stvari. To znanje je sveti zaklad, ki nas vodi, ko smo na zemlji.

Predlogi za poučevanje

V tem razdelku je na voljo vzorčni načrt, ki vam bo v pomoč pri pripravi na poučevanje. Vsebuje tudi primere vprašanj in povabil, ki jih lahko uporabite.

Ko se pripravljate na poučevanje, v duhu molitve razmislite o situaciji in duhovnih potrebah vsakega posameznika. Odločite se, kaj vam bo pri poučevanju najbolj pomagalo. Pripravite se, da boste lahko opredelili izraze, ki jih ljudje morda ne razumejo. Načrtujte glede na to, koliko časa boste imeli na voljo, in ne pozabite, da naj bodo lekcije kratke.

Izberite odlomke iz svetih spisov, ki jih boste uporabljali pri poučevanju. Del te lekcije »Temelji nauka« vsebuje veliko koristnih odlomkov iz svetih spisov.

Razmislite, katera vprašanja boste postavljali med poučevanjem. Načrtujte povabila, ki jih boste uporabili in ki bodo vsakega posameznika spodbudila, da nekaj ukrene.

Poudarite obljubljene Božje blagoslove in pričujte o tem, kar učite.

Kaj lahko učite v 15–25 minutah

Izberite eno ali več naslednjih načel o načrtu odrešitve, ki jih boste učili. Temelj nauka za vsako načelo je naveden po tem osnutku.

Predzemeljsko življenje: Božji namen in načrt za nas

• Vsi smo Božji duhovni otroci. Ustvaril nas je po svoji podobi.

• Preden smo se rodili na zemlji, smo živeli z Bogom. Smo člani Božje družine. Pozna vsakega od nas in nas ljubi.

• Bog je pripravil načrt za našo srečo in napredek v tem življenju in v večnosti.

• V predzemeljskem življenju smo se odločili, da bomo sledili Božjemu načrtu. To je pomenilo, da smo prišli na zemljo in tako naredili naslednji korak v večnem napredovanju.

• Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Omogoča nam nesmrtnost in večno življenje.

Stvarjenje

• Jezus Kristus je pod Božjim vodstvom ustvaril zemljo.

Padec Adama in Eve

• Adam in Eva sta bila prva od Božjih duhovnih otrok, ki sta prišla na zemljo. Bog je ustvaril njuni telesi in ju postavil v rajski vrt.

• Adam in Eva sta se pregrešila, bila izgnana iz vrta in ločena od Božje navzočnosti. Ta dogodek se imenuje padec.

• Po padcu sta Adam in Eva postala smrtnika. Kot smrtnika sta se lahko učila, napredovala in imela otroke. Izkusila sta tudi žalost, greh in smrt.

• Padec je bil za človeštvo korak naprej. Padec nam je omogočil, da smo se rodili na zemlji in napredovali v načrtu nebeškega Očeta.

Naše življenje na zemlji

• Po Božjem načrtu smo morali priti na zemljo, da bi dobili snovna telesa, se učili in rasli.

• Na zemlji se učimo hoditi z vero. Vendar nas nebeški Oče ni pustil same. Naklonil nam je številne darove in vodnike, ki nam pomagajo, da se vrnemo v njegovo navzočnost.

Odkupna daritev Jezusa Kristusa

• Vsak od nas greši in vsak od nas bo umrl. Ker nas Bog ljubi, je na zemljo poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi nas odrešil greha in smrti.

• Zaradi Jezusove odkupne žrtve nam je lahko odpuščeno in smo očiščeni svojih grehov. Ko se pokesamo, se lahko v srcu spremenimo na bolje. Tako se lahko vrnemo v Božjo navzočnost in prejmemo polnost radosti.

• Zaradi Jezusovega vstajenja bomo po smrti vsi vstali. To pomeni, da se bosta duh in telo vsakega človeka ponovno združila in vsak od nas bo večno živel v popolnem, vstalem telesu.

• Jezus Kristus ponuja tolažbo, upanje in ozdravitev. Z odkupnim žrtvovanjem nam je najgloblje izkazal svojo ljubezen. Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.

Svet duhov

• Ko naše snovno telo umre, naš duh še naprej živi v svetu duhov. To je začasno stanje učenja in priprave pred vstajenjem.

• V svetu duhov se učimo evangelij Jezusa Kristusa, zato lahko še naprej rastemo in napredujemo.

Vstajenje, odrešitev in povzdignjenje

• Po obdobju v svetu duhov je vstajenje naslednji korak na naši večni poti.

• Vstajenje je združitev našega duha in telesa. Vsak od nas bo vstal in imel izpopolnjeno snovno telo. Živeli bomo večno. To nam omogočata Odrešenikova odkupna daritev in vstajenje.

Sodba in kraljestva slave

• Ko bomo vstali od mrtvih, bo Jezus Kristus naš sodnik. Z zelo redkimi izjemami bodo vsi Božji otroci prejeli mesto v kraljestvu slave.

• Čeprav bomo vsi vstali, ne bomo vsi prejeli enake večne slave. Jezus nam bo sodil glede na našo vero, dela in kesanje v zemeljskem življenju in v svetu duhov. Če smo zvesti, se lahko vrnemo živet v Božjo navzočnost.

Vprašanja, ki jih lahko zastavite ljudem

Naslednja vprašanja so primeri vprašanj, ki jih lahko zastavite ljudem. Ta vprašanja vam lahko pomagajo pri smiselnih pogovorih ter razumevanju posameznikovih potreb in vidika.

• Kaj je po vašem smisel življenja?

• Kaj vas osrečuje?

• Pri katerih izzivih potrebujete Božjo pomoč?

• Kaj ste se naučili iz izzivov, s katerimi ste se soočili?

• Kaj veste o Jezusu Kristusu? Kako sta njegovo življenje in poslanstvo vplivala na vaše življenje?

Možna povabila

• Ali boste v molitvi prosili Boga, naj vam pomaga spoznati, da je to, kar sva učila, res? (Gl. »Učni utrinki: Molitev« v zadnjem delu 1. lekcije.)

• Ali se boste to nedeljo z nama udeležili cerkvenega bogoslužja, da bi izvedeli več o tem, kar sva učila?

• Ali boste brali Mormonovo knjigo in molili, da bi vedeli, da je to Božja beseda? (Lahko predlagate določena poglavja ali verze.)

• Ali boste sledili Jezusovemu zgledu in se krstili? (Gl. »Povabilo h krstu in potrditvi«, ki je neposredno pred 1. lekcijo.)

• Ali se lahko dogovorimo za termin naslednjega srečanja?

Doktrinarni temelj

V tem razdelku so navedeni nauk in odlomki iz svetih spisov, ki jih lahko preučujete, da bi poglobili svoje znanje in pričevanje o evangeliju ter vam bodo pomagali pri poučevanju.

Predzemeljsko življenje: Božji namen in načrt za nas

Smo Božji otroci in z njim smo živeli pred rojstvom

Bog je Oče našega duha. Mi smo dobesedno njegovi otroci, ustvarjeni po njegovi podobi. Vsak od nas ima kot Božji otrok božansko naravo. To spoznanje nam lahko pomaga v težkih trenutkih in nas navdihuje, da postanemo najboljša inačica sebe.

Še preden smo se rodili na zemlji, smo živeli z Bogom kot njegovi duhovni otroci. Smo člani Božje družine.

»Obstaja pomembna identiteta, ki nam je vsem skupna zdaj in za vedno, ki je ne smemo nikoli pozabiti in za katero moramo biti hvaležni. To je, da ste in ste vedno bili Božji sin ali hči z duhovnimi koreninami v večnosti.

/…/ Razumevanje te resnice – resnično razumevanje in sprejemanje te resnice – spremeni življenje. Daje vam izjemno identiteto, ki vam je nihče nikoli ne more vzeti. Še bolj kot to pa bi vam moralo dati izjemen občutek vrednosti in občutek, da ste neizmerno dragoceni. Nazadnje, zagotavlja vam božanski, plemeniti in vredni namen v življenju« (M. Russell Ballard, »Children of Heavenly Father« [duhovne minute na Univerzi Brighama Younga, 3. mar. 2020], 2, speeches.byu.edu).

Odločili smo se, da pridemo na zemljo

Nebeški Oče nas ljubi in si želi, da bi mu postali podobni. Oče je povzdignjeno bitje s poveličanim snovnim telesom.

V predzemeljskem življenju smo se naučili, da ima Bog za nas načrt, po katerem naj bi mu postali podobni. Del njegovega načrta je bil, da bomo zapustili svoj nebeški dom in prišli na zemljo, da bi prejeli snovno telo. V času, ko nismo v Božji navzočnosti, naj bi pridobili tudi izkušnje in razvili vero. Življenja z Bogom se ne bomo spominjali. Vendar pa naj bi on poskrbel za vse, kar bomo potrebovali, da bi se lahko vrnili in živeli z njim.

Svobodna volja oziroma svoboda in sposobnost odločanja je bistveni del Božjega načrta za nas. V predzemeljskem življenju se je vsak od nas odločil, da bo sledil Božjemu načrtu in prišel na zemljo, da bi naredil naslednji korak v svojem večnem napredovanju. Razumeli smo, da bomo tu imeli veliko novih priložnosti za rast in doživljali radost. Razumeli smo tudi, da se bomo soočili z nasprotovanjem. Doživeli bomo skušnjave, preizkušnje, žalost in smrt.

Ko smo se odločili, da pridemo na zemljo, smo zaupali v Božjo ljubezen in pomoč. Zaupali smo v njegov načrt za našo odrešitev.

Nebeški Oče je izbral Jezusa Kristusa, da bi nas odkupil

Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Preden smo prišli na zemljo, smo vedeli, da se sami ne moremo vrniti v Božjo navzočnost. Nebeški Oče je izbral Jezusa Kristusa, svojega prvorojenega Sina, da bi nam omogočil vrnitev k njemu in večno življenje.

Jezus je to rade volje sprejel. Pristal je, da bo prišel na zemljo in nas odrešil s svojim odkupnim žrtvovanjem. Njegova odkupna daritev in vstajenje naj bi omogočila uresničitev Božjih namenov za nas.

Preučevanje svetih spisov

Božji otroci

• Apostolska dela 17:28–29

• Hebrejcem 12:9

Božji namen

• Mojzes 1:39

• Abraham 3:25–26

• Janez 17:3

Predzemeljsko življenje

• Nauk in zaveze 138:53–56

• Abraham 3:22–28

• Efežanom 1:3–4

• Job 38:4–7

• Jeremija 1:5

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »predzemeljsko življenje«, »načrt odkupitve«

• Splošni priročnik, 1.1: »God’s Plan of Happiness«

• Gospel Topics: »Premortality«, »Plan of Salvation«

Stvarjenje

Načrt nebeškega Očeta je predvideval stvaritev zemlje, kjer bodo njegovi duhovni otroci dobili snovno telo in pridobili izkušnje. Na zemlji moramo živeti, da napredujemo in postanemo podobni Bogu.

Jezus Kristus je pod vodstvom nebeškega Očeta ustvaril zemljo in vse, kar je živo. Nebeški Oče je nato ustvaril moškega in žensko po svoji podobi. Stvarstvo je izraz Božje ljubezni in njegove želje, da bi imeli možnost rasti.

Preučevanje svetih spisov

• 1 Nefi 17:36

• Alma 30:44

• Nauk in zaveze 88:41–47

• Mojzes 2, 6:63

• 1 Mojzes 1:27

• Prevod Josepha Smitha, Janez 1:1–3

• 2 Korinčanom 5:6–7

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »stvaritev – stvarjenje«

• Gospel Topics: »Creation«

Padec Adama in Eve

Pred padcem

Adam in Eva sta bila prva duhovna otroka nebeškega Očeta, ki sta prišla na zemljo. Bog je ustvaril njuni snovni telesi po svoji podobi in ju postavil v rajski vrt. V vrtu sta bila nedolžna in Bog je poskrbel za njune potrebe.

Ko sta bila Adam in Eva v vrtu, jima je Bog zapovedal, naj ne jesta sadu z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Če bi to zapoved upoštevala, bi lahko ostala v vrtu. Vendar pa ne bi mogla napredovati tako, da bi se učila na podlagi nasprotovanj in izzivov zemeljskega življenja. Ne bi mogla spoznati radosti, ker ne bi mogla izkusiti žalosti in bolečine.

Satan je skušal Adama in Evo, da bi jedla prepovedani sad, in odločila sta se za to. Zaradi te odločitve sta bila izgnana iz vrta in ločena od Božje navzočnosti. Ta dogodek se imenuje padec.

Po padcu

Po padcu sta Adam in Eva postala smrtnika. Nista bila več nedolžna, razumela in izkusila sta dobro in hudo. Zaradi svoje svobodne volje sta se lahko odločala med njima. Ker sta se Adam in Eva soočala z nasprotovanji in izzivi, sta se lahko učila in napredovala. Ker sta izkusila žalost, sta lahko izkusila tudi radost. (Gl. 2 Nefi 2:22–25.)

Kljub težavam sta Adam in Eva čutila, da je biti smrtnik velik blagoslov. Eden od blagoslovov je bil, da sta lahko imela otroke. To je omogočilo drugim Božjim duhovnim otrokom, da so prišli na zemljo in prejeli snovna telesa.

Glede blagoslovov padca sta se Adam in Eva radostila. Eva je rekla: »Če se ne bi pregrešila, nikoli ne bi imela potomstva in nikoli ne bi poznala dobrega in húdega in radosti najine odkupitve in večnega življenja, ki ga Bog daje vsem poslušnim.« (Mojzes 5:11–11, gl. tudi 2 Nefi 2:25.)

Doktrinarni utrinek: Padec

Padec je bil neizbežni del Božjega načrta, da bi odrešil svoje otroke. Padec je omogočil, da smo prišli na zemljo in napredujemo, da bi postali podobni Bogu (gl. 2 Nefi 2:25).

Odločitev Eve in nato Adama, da jesta od sadu in zapustita rajski vrt, je bila duhovno rahločutna odločitev. Na splošno sveti spisi in preroki to odločitev imenujejo prestopek in ne greh (gl. Členi vere 1:2, 2 Nefi 9:6).

Nekateri ljudje napačno verjamejo, da vsi podedujemo krivdo Adamovega in Evinega prestopka (nekateri to imenujejo »izvirni greh«). Vendar je Gospod razodel, da je sam »plačal odkupnino za izvirno krivdo, zaradi česar za grehe staršev ne morejo odgovarjati otroci« (Mojzes 6:54).

Ko prvič učite o padcu, ga razložite zelo preprosto.

Preučevanje svetih spisov

V vrtu

• 2 Nefi 2

• Mojzes 2:26–31, 3:15–17, 4:6–12, 7:32

• 1 Mojzes 1:26–31, 2:15–17

Padec

• 2 Nefi 2:15–16, 22–27, 9:6–10

• Alma 12:22–34

• Mojzes 4, 5:8–12

• 1 Mojzes 2:16–17, 3

• Nauk in zaveze 29:36, 39, 101:78

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »padec Adama in Eve«, »svobodna volja«

• Gospel Topics: »Fall of Adam and Eve«, »Agency and Accountability«

Naše življenje na zemlji

Številni ljudje se sprašujejo: »Zakaj sem tu na Zemlji?« Naše življenje na zemlji je bistveni del Božjega načrta za naše večno napredovanje. Naš temeljni namen je, da se pripravimo na vrnitev v Božjo navzočnost in prejmemo polnost radosti. V nadaljevanju je opisanih nekaj načinov, kako nas zemeljsko življenje pripravlja na to.

Prejmemo snovno telo

Eden od namenov prihoda na zemljo je, da prejmemo snovno telo, v katerem lahko prebiva naš duh. Naše telo je sveta, čudežna Božja stvaritev. S snovnim telesom lahko delamo, se učimo in doživljamo veliko stvari, ki jih naš duh ni mogel. Lahko napredujemo tako, kakor kot duh nismo mogli.

Ker je naše telo umrljivo, doživljamo bolečine, bolezni in druge preizkušnje. Zaradi teh izkušenj se lahko učimo potrpežljivosti, sočutja in drugih božanskih lastnosti. Lahko so del naše poti do radosti. Ko se odločamo za pravo pot, kadar je to težko, vera, upanje in dobrotljivost pogosto postanejo del našega značaja.

Naučimo se modro upravljati s svobodno voljo

Drugi namen zemeljskega življenja je, da se naučimo modro upravljati s svojo svobodno voljo – da izberemo to, kar je prav. Naučiti se modro upravljati s svobodno voljo je bistveno, da postanemo podobni Bogu.

Nebeški Oče in Jezus Kristus nas učita, kaj je prav, in nam dajeta zapovedi, ki nas vodijo k sreči. Satan nas mami, da bi ravnali napačno, saj želi, da bi bili nesrečni, kot je on. Soočamo se z nasprotovanjem med dobrim in zlim, kar je neizbežno, ko se učimo upravljati s svobodno voljo (gl. 2 Nefi 2:11).

Ko smo poslušni Bogu, rastemo in prejemamo blagoslove, ki nam jih je obljubil. Če mu nismo poslušni, se od njega oddaljimo in prejmemo posledice greha. Čeprav se včasih zdi drugače, greh navsezadnje vodi do tega, da smo nesrečni. Pogosto blagoslovi poslušnosti – in posledice greha – niso takoj očitni ali vidni navzven. Vendar so zanesljivi, saj je Bog pravičen.

Tudi če se trudimo po svojih najboljših močeh, vsi grešimo in smo »brez Božje slave« (Rimljanom 3:23). Ker se je nebeški Oče tega zavedal, nam je zagotovil možnost, da se lahko pokesamo in se lahko vrnemo k njemu.

Kesanje nam v življenje prinese moč našega Odrešenika, Jezusa Kristusa (gl. Helaman 5:11). Ko se pokesamo, postanemo očiščeni grehov z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa in z darom Svetega Duha (gl. 3 Nefi 27:16–20). Zaradi kesanja izkusimo radost. Odprta nam je pot nazaj k nebeškemu Očetu, saj je usmiljen. (Gl. »Kesanje« v 3. lekciji.)

Učimo se hoditi z vero

Naslednji namen tega življenja je, da pridobimo izkušnje, ki jih lahko pridobimo le z ločitvijo od nebeškega Očeta. Ker ga ne vidimo, se moramo naučiti hoditi z vero (gl. 2 Korinčanom 5:6–7).

Bog nas na tej poti ni pustil same. Zagotovil nam je Svetega Duha, ki nas vodi, krepi in posvečuje. Zagotovil nam je tudi svete spise, preroke, molitev in evangelij Jezusa Kristusa.

Vsak del naše smrtne izkušnje – radost in žalost, uspehi in neuspehi – nam lahko pomaga rasti, ko se pripravljamo na vrnitev k Bogu.

Preučevanje svetih spisov

Čas za rast in napredek

• 2 Nefi 2:21, 9:27

• Mozija 3:19

• Alma 12:21–24, 34:31–35, 42:2–10

• Abraham 3:25–26

Izbira

• 2 Nefi 2:26–29

• Jozue 24:15

Dobro in zlo

• Moroni 7:12–19

Greh

• Helaman 5:11

• Rimljanom 3:23

• 1 Janez 1:8–10

Če želimo biti z Bogom, moramo biti čisti

• 3 Nefi 27:19

• Mojzes 6:57

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »umrljivost – umrljiv», »nasprotovanje«

• Gospel Topics: »Mortality«, »Adversity«

Odkupna daritev Jezusa Kristusa

Zaradi padca Adama in Eve smo vsi podvrženi grehu in smrti. Posledic greha in smrti ne moremo premagati sami. Nebeški Oče je v svojem načrtu odrešitve zagotovil možnost, da premagamo posledice padca in se lahko vrnemo k njemu. Pred stvarjenjem sveta je za našega Odrešenika in Odkupitelja izbral Jezusa Kristusa.

Le Jezus Kristus nas je lahko odrešil greha in smrti. On je dobesedno Božji Sin. Živel je brezgrešno življenje in bil povsem poslušen svojemu Očetu. Bil je pripravljen in voljan izpolniti voljo nebeškega Očeta.

Odrešenikova odkupna daritev je zajemala njegovo trpljenje v Getsemaniju, trpljenje in smrt na križu ter vstajenje. Trpel je bolj, kot zmoremo razumeti – tako zelo, da je krvavel iz vsake pore (gl. Nauk in zaveze 19:18).

Odkupna daritev Jezusa Kristusa je najbolj veličasten dogodek v vsej človeški zgodovini. Z odkupnim žrtvovanjem je Jezus uresničil Očetov načrt. Brez odkupne daritve Jezusa Kristusa bi bili nemočni, saj se sami ne moremo rešiti greha in smrti (gl. Alma 22:12–15).

Žrtvovanje našega Odrešenika je bilo najvišji izraz ljubezni do Očeta in do nas. »[Š]irokost in dolgost in visočina in globočina« Kristusove ljubezni presega naše razumevanje (Efežanom 3:18, gl. tudi 19. verz).

Jezus Kristus je premagal smrt za vse

Ko je Jezus Kristus umrl na križu, se je njegov duh ločil od telesa. Tretji dan sta se njegov duh in telo ponovno združila in se nikoli več ne bosta ločila. Prikazal se je številnim ljudem in jim pokazal, da ima neumrljivo telo iz mesa in kosti. To združitev duha in telesa imenujemo vstajenje.

Vsak od nas bo kot smrtnik umrl. Ker pa je Jezus zmagal nad smrtjo, bo vsak človek, ki se rodi na zemlji, vstal od mrtvih. Vstajenje je božanski dar za vse, prejmemo ga zaradi Odrešenikovega usmiljenja in odkupne milosti. Duh in telo vsakega človeka se bosta ponovno združila in vsak od nas bo večno živel v popolnem, vstalem telesu. Če ne bi bilo Jezusa Kristusa, bi smrt končala vsako upanje na prihodnje življenje z nebeškim Očetom (gl. 2 Nefi 9:8–12).

Jezus nam omogoča, da smo očiščeni svojih grehov

Da bi razumeli upanje, ki ga lahko prejmemo po Kristusu, moramo razumeti zakon pravičnosti. To je nespremenljiv zakon, ki prinaša posledice za naša dejanja. Poslušnost Bogu prinaša pozitivne posledice, neposlušnost pa negativne. (Gl. Alma 42:14–18.) Ko grešimo, postanemo duhovno nečisti, nič nečistega pa ne more bivati v Božji navzočnosti (gl. 3 Nefi 27:19).

Med odkupnim žrtvovanjem je Jezus Kristus stopil na naše mesto, trpel in plačal kazen za naše grehe (gl. 3 Nefi 27:16–20). Božji načrt daje Jezusu Kristusu moč, da posreduje v našem imenu – da stoji med nami in pravico (gl. Mozija 15:9). Jezus lahko zaradi svojega odkupnega žrtvovanja v našem imenu uveljavlja svoje pravice do usmiljenja, ko udejanjamo vero v kesanje (gl. Moroni 7:27, Nauk in zaveze 45:3–5). »In tako lahko milost zadostí zahtevam pravice in jih obda z rokami varnosti« (Alma 34:16).

Le zaradi daru Odrešenikove odkupne daritve in zaradi svojega kesanja se lahko vrnemo in živimo z Bogom. Ko se pokesamo, nam je odpuščeno in smo duhovno očiščeni. Odvzeto nam je breme krivde zaradi naših grehov. Naša ranjena duša je ozdravljena. Navda nas radost (gl. Alma 36:24).

Četudi smo nepopolni in nam morda ponovno ne uspe, premore Jezus Kristus več milosti, ljubezni in usmiljenja, kot mi premoremo neuspeha, napak ali greha. Bog je vedno pripravljen in željan, da nas objame, ko se obrnemo nanj in se pokesamo (gl. Luka 15:11–32). Nič in nihče »nas ne bo mog[el] ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu« (Rimljanom 8:39).

Jezus je prevzel naše bolečine, stiske in slabosti

Jezus Kristus je s svojim odkupnim žrtvovanjem prevzel naše bolečine, stiske in slabosti. Zato ve po mesu, »kako podpirati svoje ljudstvo glede na njihove slabosti« (Alma 7:12, gl. tudi 11. verz). Vabi nas: »Pridite k meni.« Ko to storimo, nam nakloni počitek, upanje, moč, perspektivo in ozdravljenje (Matej 11:28, gl. tudi 29.–30. verz).

Če se zanašamo na Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev, nam lahko pomaga prestati preizkušnje, bolezni in bolečine. Lahko nas navdajajo radost, mir in tolažba. Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.

Preučevanje svetih spisov

Odrešenikova odkupna daritev

• 2 Nefi 2:6–8

• Mozija 3:5–12

• Alma 7:11–13, 11:40, 34:8–10

• Nauk in zaveze 18:11–12, 19:15–19, 45:3–5, 76:40–43

• Janez 3:16–17

• 1 Janez 1:7

Vstajenje

• 2 Nefi 9:6-7, 13

• Mozija 15:7–12

• Alma 11:42–45, 40:23

• Helaman 14:15–19

• Luka 24:1–10, 36–39

• Janez 11:25–26

• 1 Korinčanom 15:20–22, 41–42

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »Jezus Kristus«, »odkupitev – odkupiti – odkupljen«, »milostljivost«

• Gospel Topics: »Jesus Christ«, »Atonement of Jesus Christ«, »Grace«

Svet duhov

Številni se sprašujejo: »Kaj se zgodi po smrti?« Načrt odrešitve zajema nekatere pomembne odgovore na to vprašanje.

Smrt je del Božjega milostnega načrta za nas (2 Nefi 9:6). Smrt ni konec našega obstoja, temveč naslednji korak v našem večnem napredovanju. Da bi postali podobni Bogu, moramo izkusiti smrt in pozneje prejeti popolno, vstalo telo.

Ko naše snovno telo umre, naš duh še naprej živi v svetu duhov. To je začasno stanje učenja in priprave pred vstajenjem in poslednjo sodbo. Našega znanja iz zemeljskega življenja ne izgubimo.

V svetu duhov so ljudje, ki so sprejeli in živeli evangelij Jezusa Kristusa, »sprejeti v stanje sreče, ki se imenuje raj« (Alma 40:12). Tudi majhni otroci so ob smrti sprejeti v raj.

Duh v raju bo pomirjen zaradi svojih težav in žalosti. Nadaljeval bo svojo duhovno rast, opravljal Božje delo in služil drugim. Učil bo evangelij tiste, ki ga v svojem zemeljskem življenju niso prejeli (gl. Nauk in zaveze 138:32–37, 57–59).

V svetu duhov bodo ljudje, ki na zemlji niso mogli prejeti evangelija ali so se odločili, da ne bodo sledili zapovedim, izkusili nekatere omejitve (gl. Nauk in zaveze 138:6–37, Alma 40:6–14). Ker pa je Bog pravičen in usmiljen, bodo imeli priložnost, da se jih uči evangelij Jezusa Kristusa. Če ga bodo sprejeli in se pokesali, bodo odrešeni svojih grehov (gl. Nauk in zaveze 138:58, gl. tudi 138:31–35, 128:22). Sprejeti bodo v rajski mir. Na koncu bodo prejeli mesto v kraljestvu slave na podlagi odločitev, ki so jih sprejeli v zemeljskem življenju in v svetu duhov.

V svetu duhov ostanemo do svojega vstajenja.

Preučevanje svetih spisov

• Alma 34:34, 40

• Nauk in zaveze 138

• 1 Peter 3:18–20, 4:6

• Pridigar 12:7

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »raj«.

Vstajenje, odrešitev in povzdignjenje

Vstajenje

Božji načrt nam omogoča, da rastemo in prejmemo večno življenje. Po času, ki ga preživimo v svetu duhov, je vstajenje naš naslednji korak v tej rasti.

Vstajenje je združitev našega telesa in duha. Vsak od nas bo vstal. To nam omogočata Odrešenikova odkupna daritev in vstajenje. (Gl. Alma 11:42–44.)

Ko bomo vstali, bo vsak od nas imel popolno snovno telo brez bolečin in bolezni. Nesmrtni bomo in bomo živeli večno.

Odrešitev

Ker bomo vsi vstali, bomo vsi rešeni – ali odrešeni – telesne smrti. Ta dar prejmemo zaradi milosti Jezusa Kristusa.

Rešeni – ali odrešeni – smo lahko tudi posledic, ki jih zakon pravice zahteva zaradi naših grehov. Tudi ta dar je mogoč zaradi zaslug in usmiljenja Jezusa Kristusa, ko se pokesamo. (Gl. Alma 42:13–15, 21–25.)

Povzdignjenje

Povzdignjenje oziroma večno življenje je najvišje stanje sreče in slave v celestialnem kraljestvu. Povzdignjenje ni bezpogojni dar. Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Med te neizogibne pogoje sodi vera v Gospoda, kesanje, krst, prejem Svetega Duha in to, da zvesto spolnjujemo tempeljske uredbe in zaveze.« (»Odrešitev in povzdignjenje«, Liahona, apr. 2008)

Povzdignjenje pomeni večno življenje z Bogom v večnih družinah. To pomeni, da spoznamo Boga in Jezusa Kristusa, jima postanemo podobni in izkusimo življenje, ki ga živita.

Preučevanje svetih spisov

• 2 Nefi 9:6-7, 13

• Alma 11:42–44, 22:14, 42:13–15, 21–25

• 1 Korinčanom 15:20–22

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »vstajenje«.

• Gospel Topics: »Resurrection«, »Salvation«

Sodba in kraljestva slave

Opomba: Ko prvič učite o kraljestvih slave, učite na osnovni ravni glede na potrebe in razumevanje posameznika.

Ko bomo vstali, bo Jezus Kristus naš pravični, milostni sodnik. Z zelo redkimi izjemami bo vsak od nas prejel mesto v kraljestvu slave. Čeprav bomo vsi vstali, ne bomo vsi prejeli enake večne slave (gl. Nauk in zaveze 88:22–24, 29–34, 130:20–21, 132:5).

Posamezniki, ki med svojim zemeljskim življenjem niso imeli priložnosti v celoti razumeti in spoštovati Božjih zakonov, bodo to priložnost dobili v svetu duhov. Jezus bo vsakega posameznika sodil glede na njegovo vero, dela, želje in kesanje v zemeljskem življenju in svetu duhov (gl. Nauk in zaveze 138:32–34, 57–59).

Sveti spisi učijo o celestialnem, terestrialnem in telestialnem kraljstvu slave. Vsako od njih kaže Božjo ljubezen, pravičnost in usmiljenje.

Tisti, ki udejanjajo vero v Kristusa, se pokesajo svojih grehov, sprejmejo evangelijske uredbe, spolnjujejo svoje zaveze, prejmejo Svetega Duha in vztrajajo do konca, bodo rešeni v celestialnem kraljestvu. V tem kraljestvu bodo tudi ljudje, ki v zemeljskem življenju niso imeli priložnosti sprejeti evangelij, vendar bi ga »sprejeli z vsem srcem« in so to storili v svetu duhov (Nauk in zaveze 137:8, gl. tudi 7. verz). Tudi otroci, ki so umrli pred starostjo odgovornosti (osem let), bodo rešeni v celestialnem kraljestvu (gl. Nauk in zaveze 137:10).

V svetih spisih se celestialno kraljestvo primerja z veličastjem ali svetlostjo sonca. (Gl. Nauk in zaveze 76:50–70.)

Ljudje, ki so živeli častno življenje, »ki pričevanja o Jezusu niso prejeli v mesu, temveč so ga prejeli kasneje«, bodo prejeli mesto v terestrialnem kraljestvu (Nauk in zaveze 76:74). Enako velja za tiste, ki niso bili pogumni v svojem pričevanju o Jezusu. To kraljestvo se primerja z veličastjem lune. (Gl. Nauk in zaveze 76:71–80.)

Tisti, ki so vztrajali v svojih grehih in se v tem življenju niso pokesali ali sprejeli evangelija Jezusa Kristusa v svetu duhov, bodo prejeli plačilo v telestialnem kraljestvu. To kraljestvo se primerja z veličastjem zvezd. (Gl. Nauk in zaveze 76:81–86.)

Doktrinarno spoznanje: Sodba

Vsi bodo stali pred Jezusom Kristusom, da jim bo »sojeno po njihovih delih« (3 Nefi 27:15, gl. 13.–15. verz). Gospod bo upošteval edinstvene okoliščine vsakega posameznika, vključno s posameznikovim poznavanjem dobrega in zla, razumevanjem evangelija, stopnjo odgovornosti in željami (gl. Luka 12:47–48, Nauk in zaveze 137:9).

Ker okoliščin drugih ne razumemo v celoti, se moramo vzdržati sodb o kraljestvu slave, ki ga bodo prejeli. Namesto tega se moramo sami pripraviti na srečanje z Gospodom in povabiti druge, naj se pripravijo. (Gl. Alma 5:15–19, 33, Moroni 10:32; Dallin H. Oaks, »‘Judge Not’ and Judging«, Ensign, avg. 1999, 6–13.)

Preučevanje svetih spisov

• 2 Nefi 9:15

• Mozija 3:24

• 3 Nefi 27:14–16.

• Nauk in zaveze 76:50–113, 88:20–32, 137:7–10

• Janez 14:2

• Rimljanom 14:10

• 1 Korinčanom 15:40–41

• 2 Korinčanom 12:2

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »sodba – soditi«, »stopnje slave«

Kratek do srednje dolg osnutek lekcije

Naslednji osnutek je vzorec učnega osnutka, če imate na voljo le malo časa. Pri uporabi tega osnutka izberite eno ali več načel, ki jih boste učili. Doktrinarna podlaga za vsako načelo je navedena prej v lekciji.

Med poučevanjem postavljajte vprašanja in poslušajte. Podajte vabila, ki bodo ljudem pomagala, da se bodo naučili, kako se približati Bogu. Pomembno povabilo je, da se posameznik ponovno sreča z vami. Dolžina lekcije bo odvisna od vprašanj, ki jih postavljate, in vašega poslušanja.

Kaj lahko učite ljudi v 3–10 minutah

• Vsi smo Božji duhovni otroci. Smo člani Božje družine. Pozna vsakega od nas in nas ljubi.

• Bog je pripravil načrt za našo srečo in napredek v tem življenju in v večnosti.

• Po Božjem načrtu smo morali priti na zemljo, da bi dobili snovna telesa, se učili in rasli.

• Jezus Kristus je v središču Božjega načrta. Omogoča nam večno življenje.

• Jezus je pod Božjim vodstvom ustvaril zemljo.

• Cilj naših izkušenj na zemlji je, da se pripravimo na vrnitev v Božjo navzočnost.

• Vsak od nas greši in vsak od nas bo umrl. Ker nas Bog ljubi, je na zemljo poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi nas odrešil greha in smrti.

• Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.

• Ko umre naše snovno telo, naš duh še naprej živi. Sčasoma bomo vsi vstali od mrtvih. To pomeni, da se bosta duh in telo vsakega človeka ponovno združila in vsak od nas bo večno živel v popolnem, vstalem telesu.

• Ko bomo vstali od mrtvih, bo Jezus Kristus naš sodnik. Z zelo redkimi izjemami bodo vsi Božji otroci prejeli mesto v kraljestvu slave. Če smo zvesti, se lahko vrnemo živet v Božjo navzočnost.