Kdo je Jezus Kristus? Kako lahko pomaga meni in moji družini?
Kaj pomeni verovati v Jezusa Kristusa? Kako mi vera vanj lahko blagoslovi življenje?
Kaj pomeni kesati se?
Kako potem, ko sem sprejel slabe odločitve, lahko občutim Božji mir in odpuščanje?
Kaj je namen krsta?
Kaj je dar Svetega Duha?
Kaj pomeni vztrajati do konca?
Evangelij Jezusa Kristusa je to, kako pridemo h Kristusu. Je dovolj preprost, da ga lahko razume otrok. Ta lekcija se osredotoča na Kristusov evangelij in nauk, ki vključuje vero v Jezusa Kristusa, kesanje, krst, dar Svetega Duha in vztrajanje do konca. Osredotoča se tudi na to, kako evangelij blagoslavlja vse Božje otroke.
Beseda evangelij dobesedno pomeni »dobre novice«. Evangelij Jezusa Kristusa je dobra novica, ker vsebuje nauk – večno resnico – ki jo potrebujemo, da pridemo k njemu in smo rešeni (gl. 1 Nefi 15:14). Evangelij nas uči, naj živimo dobro, pomenljivo življenje. Dobre evangelijske novice nam nudijo način, da nam je odpuščeno za grehe, da smo posvečeni in se vrnemo v Božjo navzočnost.
Predlogi za poučevanje
To poglavje nudi primer osnutka, ki vam bo v pomoč pri pripravah na poučevanje. Vključuje tudi primere vprašanj in povabil, ki jih lahko uporabite.
Ko se pripravljate na poučevanje, v duhu molitve premislite situacijo in duhovne potrebe vsakega posameznika. Odločite se, kaj bo najbolj koristno za poučevanje. Pripravite se na opredelitev terminov, ki jih ljudje morda ne bodo razumeli. Načrtujte glede na to, koliko časa boste imeli, in ne pozabite, naj bodo lekcije kratke.
Izberite odlomke iz svetih spisov, ki jih boste uporabili pri poučevanju. Poglavje »Doktrinarni temelj« v lekciji vključuje veliko koristnih odlomkov iz svetih spisov.
Razmislite, katera vprašanja boste postavili, ko boste učili. Načrtujte povabila, ki jih boste izrekli, ki bodo vsako osebo spodbudila k dejanjem.
Poudarite obljubljene Božje blagoslove in pričujte o tem, o čemer učite.
Slika
misijonarki učita družino
Kaj ljudi lahko učite v 15–25 minutah
Izberite enega ali več od naslednjih načel, da jih boste učili. Doktrinarni temelj za vsako načelo sledi za tem osnutkom.
Božansko poslanstvo Jezusa Kristusa
Bog je poslal svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa na zemljo, da bi nas odkupil od greha in smrti.
Zaradi Jezusovega odkupnega žrtvovanja smo lahko očiščeni grehov in posvečeni, če se pokesamo.
Potem ko so Jezusa križali, je vstal od mrtvih. Zaradi njegovega vstajenja bomo po smrti vsi vstali. To pomeni, da se bosta duh in telo vsake osebe združila in vsak od nas bo za večno v popolnem, vstalem telesu.
Vera v Jezusa Kristusa
Vera je prvo načelo evangelija Jezusa Kristusa.
Vera v Jezusa Kristusa vključuje to, da zaupamo, da je on Božji Sin in da vanj verjamemo kot v svojega Odrešenika in Odkupitelja.
Vera v Jezusa Kristusa je načelo delovanja in moči.
Vero si okrepimo z molitvijo, preučevanjem svetih spisov in poslušnostjo zapovedim.
Kesanje
Vera v Jezusa Kristusa nas vodi h kesanju. Kesanje je postopek, v katerem se obrnemo k Bogu in stran od greha. Ko se kesamo, se naša dejanja, želje in misli spremenijo, da so bolj v sozvočju z Božjo voljo.
Ko se iskreno pokesamo, nam Bog odpusti. Odpuščanje je možno zato, ker je Jezus Kristus plačal odkupnino za naše grehe.
Ko se pokesamo, občutimo mir, ker sta naša krivda in bridkost ozdravljeni.
Kesanje je doživljenjski proces. Bog nas sprejme nazaj vsakokrat, ko se pokesamo. Nikdar ne bo obupal nad nami.
Krst: naša prva zaveza z Bogom
S krstom prvič stopimo v zavezni odnos z Bogom.
Krst ima dva dela: krst z vodo in z Duhom. Ko se krstimo in nas potrdijo, smo očiščeni grehov, zaradi česar lahko začnemo novo življenje.
Krstimo se s potopitvijo, pri čemer posnemamo Jezusov vzor.
Otroci se ne krstijo, dokler niso stari osem let. Otroci, ki umrejo pred tem letom starosti, so odkupljeni preko odkupne daritve Jezusa Kristusa.
Vsak teden vzamemo zakrament v spomin na Jezusovo žrtvovanje in da obnovimo svoje zaveze z Bogom.
Dar Svetega Duha
Sveti Duh je tretji član Božje trojice.
Potem ko se krstimo, z uredbo potrditve prejmemo dar Svetega Duha.
Ko prejmemo dar Svetega Duha, nas vse življenje lahko spremlja Sveti duh, če smo zvesti.
Sveti Duh nas posvečuje, vodi, tolaži in nam pomaga spoznati resnico.
Vztrajajte do konca
Vztrajanje vključuje to, da vsak dan verujemo v Kristusa. Še naprej spolnjujemo zaveze z Bogom, se kesamo, prosimo za družabništvo Svetega Duha in vzamemo zakrament.
Ko si zvesto prizadevamo slediti Jezusu Kristusu, nam Bog obljubi, da bomo imeli večno življenje.
Evangelij Jezusa Kristusa blagoslavlja vse Božje otroke
Če živimo po evangeliju, smo bolj radostni, navdihnjeni smo k dejanjem in naši odnosi so bogatejši.
Če živimo po naukih Jezusa Kristusa, je veliko večja verjetnost, da bomo srečni – tako kot posamezniki kot družine.
Preko evangelija Jezusa Kristusa so družine blagoslovljene v tem življenju in se lahko združijo za večno ter živijo v Božji navzočnosti.
Vprašanja, ki jih lahko zastavite ljudem
Sledijo primeri vprašanj, ki jih lahko zastavite ljudem. Ta vprašanja so vam lahko v pomoč, da boste imeli globoke pogovore in razumeli potrebe in stališče osebe.
Kaj veste o Jezusu Kristusu?
Kaj vam pomeni to, da verujete v Jezusa Kristusa?
Kaj v svojem življenju bi radi spremenili?
Kako razumete kesanje?
Kako razumete krst? S katerimi dejanji se zdaj pripravljate na krst?
Kako bi vam Sveti Duh lahko pomagal na vašem potovanju nazaj v Božjo navzočnost?
S katerimi izzivi se soočate vi in vaša družina? Ali vam lahko povemo nekaj načinov, kako vam evangelij Jezusa Kristusa lahko pomaga?
Povabila, ki jih lahko izrečete
Ali boste Boga v molitvi prosili, da boste vedeli, da je to, kar učimo, res? (Gl. »Učni utrinki: Molitev« v zadnjem poglavju 1. lekcije.)
Ali boste to nedeljo prišli v Cerkev, da boste več izvedeli o tem, kar učiva?
Ali boste brali Mormonovo knjigo in molili, da bi izvedeli, da je Božja beseda? (Lahko predlagate konkretna poglavja ali verze.)
Ali boste posnemali Jezusov vzor in se krstili? (Gl. »Povabilo k krstu in potrditvi«, ki sledi takoj za 1. lekcijo.)
Ali lahko določimo datum našega naslednjega obiska?
Doktrinarni temelj
To poglavje nudi nauk in odlomke iz svetih spisov, ki jih lahko preučite, da boste okrepili svoje znanje in pričevanje o evangeliju, da boste lažje poučevali.
Slika
Walter Rane: Jezus je poslal teh dvanajst
Božansko poslanstvo Jezusa Kristusa
Nebeški Oče je na zemljo poslal svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa, da bi nam vsem omogočil, da bi v tem svetu in v večnem življenju v prihodnjem svetu doživljali radost. »In to je evangelij, vesele novice, /…/ da je [Jezus Kristus] prišel na svet, /…/ da bo nosil grehe sveta in da bo svet posvetil in da ga bo očistil vse nepravičnosti; da bi bili po njem odrešeni vsi.« (Nauk in zaveze 76:40–42)
Kot smrtniki vsi grešimo in bomo vsi umrli. Greh in smrt bi nam onemogočila, da bi večno živeli z Bogom, če ne bi imeli Odrešitelja (gl. 2 Nefi 9). Nebeški Oče je pred stvarjenjem sveta Jezusa Kristusa izbral, da nas bo odrešil. Jezus je kot izraz najvišje ljubezni prišel na zemljo in izpolnil svoje božansko poslanstvo. Omogočil nam je, da smo odkupljeni od greha, in poskrbel je, da bomo po smrti vsi vstali.
Jezus je živel brezgrešno življenje. Na koncu svojega delovanja na zemlji je prevzel naše grehe, tako da je trpel v vrtu Getsemani in ko so ga križali (gl. 1 Nefi 11:33). Jezusovo trpljenje je bilo tako veliko, da je zaradi tega »trepetal zaradi bolečine in krvavel iz vsake pore« (Nauk in zaveze 19:18). Jezus je po križanju vstal od mrtvih in premagal smrt. Ti dogodki skupaj so odkupna daritev Jezusa Kristusa.
Zaradi svojih grehov smo duhovno nečisti in »z Bogom ne more prebivati nič nečistega« (1 Nefi 10:21). Poleg tega zakon pravice narekuje posledice za naše grehe.
Jezusovo odkupno žrtvovanje omogoča način, da smo očiščeni greha in posvečeni, če se pokesamo. Omogoča tudi način, da je zadoščeno zahtevam pravice (gl. Alma 42:15, 23–24). Odrešenik je rekel: »[J]az /…/ sem vse to prenašal za vse, da ne bi trpeli, če se bodo pokesali; če pa se ne bodo pokesali, morajo trpeti prav kakor jaz.« (Nauk in zaveze 19:16–17) Če ne bi bilo Jezusa Kristusa, bi zaradi greha umrlo vsako upanje za prihodnji obstoj z nebeškim Očetom.
Jezus s tem, ko je sebe ponudil kot žrtev za nas, ni odpravil naše osebne odgovornosti. Vanj moramo verjeti, se kesati in si prizadevati spolnjevati zapovedi. Če se kesamo, bo Jezus za naše dobro od svojega Očeta zahteval svoje pravice do milosti (gl. Moroni 7:27–28). Nebeški Oče nam zaradi Odrešenikovega posredovanja odpušča in nas odreši bremena in krivde naših grehov (gl. Mozija 15:7–9). Duhovno smo očiščeni in smo slednjič lahko sprejeti v Božjo navzočnost.
Jezusovo božansko poslanstvo je bilo tudi, da nas reši smrti. Ker je vstal, bomo po smrti tudi mi vstali. To pomeni, da se bosta duh in telo vsake osebe združila in vsak od nas bo za večno živel v popolnem, vstalem telesu. Če ne bi bilo Jezusa Kristusa, bi zaradi greha umrlo vsako upanje za prihodnji obstoj z nebeškim Očetom.
Prvo evangelijsko načelo je vera v Gospoda Jezusa Kristusa. Vera je temelj vseh drugih evangelijskih načel.
Vera v Jezusa Kristusa vključuje to, da zaupamo, da je on edinorojeni Božji Sin. Vključuje to, da vanj zaupamo kot v svojega Odrešenika in Odkupitelja – da se samo po njem lahko vrnemo v Božjo navzočnost (gl. Apostolska dela 4:10–12, Mozija 3:17, 4:6–8). Prosi se nas, naj udejanjamo »neomajno vero vanj, v celoti opirajoč se na zasluge njega, ki je mogočen, da odreši« (2 Nefi 31:19).
Vera v Jezusa Kristusa vključuje to, da verjamemo, da je v svojem odkupnem žrtvovanju trpel za naše grehe. Zaradi njegovega žrtvovanja smo lahko očiščeni in odkupljeni, če se pokesamo. S pomočjo tega očiščenja v tem življenju lažje najdemo mir in upanje. Omogoča nam tudi, da po smrti prejmemo polnost radosti.
Vera v Jezusa Kristusa vključuje zaupanje, da bomo preko njega po svoji smrti vsi vstali. Ta vera nas v času izgube lahko podpira in tolaži. Žalost ob smrti lahko prežene obljuba o vstajenju.
Vera v Jezusa Kristusa vključuje to, da verjamemo in zaupamo, da je prevzel naše trpljenje in bolezni (gl. Izaija 53:3–5). Zaradi svojih izkušenj ve, kako nas milostno podpirati v življenjskih izzivih (gl. Alma 7:11–12, Nauk in zaveze 122:8). Če verujemo, nam pomaga, da v stiskah vztrajamo.
Jezus nas zaradi naše vere vanj lahko ozdravi telesno in duhovno. Vselej nam je pripravljen pomagati, če se spomnimo njegovega povabila, naj se k njemu oziroma v vsaki misli, naj ne dvomimo in naj se ne bojimo (Nauk in zaveze 6:36).
Načelo delovanja in moči
Vera v Jezusa Kristusa vodi k dejanjem. Svojo vero izražamo, če smo vsak dan poslušni zapovedim in če delamo dobra dela. Pokesamo se svojih grehov. Zvesti smo Jezusu. Prizadevamo si, da bi mu bili bolj podobni.
Če verujemo, v vsakdanjem življenju lahko izkusimo Jezusovo moč. Naša najboljša prizadevanja bo pomnožil. Pomagal nam bo, da bomo rasli in se uprli skušnjavam.
Krepimo si vero
Prerok Alma je učil, da vero začnemo krepiti s preprosto željo, da bi verjeli (Alma 32:27). Zato da naša vera v Jezusa Kristusa raste, jo moramo potem negovati, tako da se učimo o njegovih besedah, udejanjamo njegove nauke in smo poslušni njegovim zapovedim. Alma je učil, da ko v svojih srcih potrpežljivo, marljivo skrbimo za Božjo besedo, »bo pognal[a] korenine in /…/ bo [kot] drevo, ki bo pognalo v večno življenje« (Alma 32:41, gl. 26.–43. v.).
Gospel Topics: »Jesus Christ«, »Atonement of Jesus Christ«, »Faith in Jesus Christ«
Kesanje
Kaj je kesanje?
Kesanje je drugo evangelijsko načelo. Vera v Jezusa Kristusa in naša ljubezen do njega nas vodita h kesanju (gl. Helaman 14:13). Kesanje je postopek, v katerem se obrnemo k Bogu in stran od greha. Ko se kesamo, se naša dejanja, želje in misli spremenijo, da so bolj v sozvočju z Božjo voljo. Odpuščanje grehov je možno zaradi Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve.
Pri kesanju gre za veliko več, kot da le s svojo voljo spremenimo svoje obnašanje ali premagamo neko šibkost. Kesanje pomeni, da se iskreno obrnemo h Kristusu, ki nam da moč, da v srcu izkusimo »mogočno spremembo« (Alma 5:12–14). Ko v srcu doživimo to spremembo, se duhovno ponovno rodimo (gl. Mozija 27:24–26).
Zaradi kesanja začnemo drugače gledati na Boga, nase in na svet. Na novo začutimo Božjo ljubezen do nas kot njegovih otrok – in Odrešenikovo ljubezen do nas. Priložnost, da se pokesamo, je eden največjih blagoslovov, kar nam jih je Bog dal preko svojega Sina.
Potek kesanja
Ko se kesamo, priznamo svoje grehe in občutimo iskreno obžalovanje. Svoje grehe priznamo Bogu in ga prosimo za odpuščanje. Zelo resne grehe priznamo tudi pooblaščenim cerkvenim voditeljem, ki nas bodo med kesanjem podprli. Naredimo vse, kar lahko, da popravimo škodo, kar pomeni, da poskušamo odpraviti težave, ki smo jih morda povzročili s svojimi dejanji. Pristno kesanje najbolje izkažemo daljši čas s pravičnimi dejanji.
Kesanje poteka vsak dan vse življenje. »[S]aj so vsi grešili in so brez Božje slave.« (Rimljanom 3:23) Kesati bi se morali stalno in ne pozabiti, da »[v]se zmorem[o] v njem, ki [nam] daje moč« (Filipljanom 4:13). Gospod nam je zatrdil: »Kolikor krat se bo moje ljudstvo pokesalo, tolikor krat jim bom odpustil njihove prestopke.« (Mozija 26:30)
Blagoslovi kesanja
Kesanje je pozitivno načelo, ki prinaša radost in mir. Privede nas »k Odkupiteljevi moči, k odrešitvi [naših] duš« (Helaman 5:11).
Ko se pokesamo, smo sčasoma ozdravljeni krivde in gorja. Veliko bolj občutimo vpliv Duha. Vse bolj si želimo slediti Bogu.
Slika
Predsednik Russell M. Nelson
»Preveč ljudi gleda na kesanje kot na kazen – na nekaj, čemur se je /…/ treba izogniti. Vendar ta občutek kaznovanja izvira od Satana. Poskuša nam preprečiti, da bi se ozrli k Jezusu Kristusu, ki čaka z iztegnjenimi rokami, upajoč in pripravljen zdraviti, odpuščati, prečistiti, okrepiti, očistiti in posvetiti.« (Russell M. Nelson, »Delajmo bolje in bodimo boljši«, generalna konferenca, apr. 2019)
Gospel Topics: »Repentance«, »Atonement of Jesus Christ«
Slika
Dekle se krsti
Krst: naša prva zaveza z Bogom
Vera v Jezusa Kristusa in kesanje nas pripravita na uredbo krsta in potrditve. Krst je prva odrešilna uredba evangelija Jezusa Kristusa. Ko prejmemo to radostno uredbo upanja, z Bogom sklenemo prvo zavezo.
Uredba je sveto dejanje oziroma obred, ki se ga izvede z duhovniškim polnomočjem. Nekatere uredbe, kot je krst, so bistvene za našo odrešitev.
Z uredbami se zavežemo z Bogom. Te zaveze so svete obljube med nami in Bogom. Obljubi, da nas bo blagoslovil, če bomo delali, kar smo mu obljubili. Močno bi se morali obvezati, da bomo spolnjevali svoje obljube Bogu.
Bog nam je dal uredbe in zaveze, da bi nam pomagale, da bi prišli k njemu in imeli večno življenje. Ko prejmemo duhovniške uredbe in spolnjujemo zaveze, povezane z njimi, v življenju lahko pričakujemo »moč božanskosti« (Nauk in zaveze 84:20).
Krstna zaveza
Odrešenik je učil, da potrebujemo krst, če hočemo priti v nebeško kraljestvo (gl. Janez 3:5). Prav tako moramo postati člani Cerkve Jezusa Kristusa. Odrešenik nam je dal vzor s tem, ko se je krstil (gl. Matej 3:13–17).
Ko se krstimo in če spolnjujemo zaveze, nam Bog obljubi, da nam bo odpustil grehe (gl. Apostolska dela 22:16, 3 Nefi 12:1–2). Ta velik blagoslov je omogočilo odkupno žrtvovanje Jezusa Kristusa, ki »nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov« (Razodetje 1:5). Bog obljubi tudi, da nas bo blagoslovil z družabništvom Svetega Duha, da nas bo lahko posvetil, vodil in tolažil.
Sami v krstni zavezi pričujemo, da smo pripravljeni prevzeti ime Jezusa Kristusa. Obljubimo tudi, da se ga bomo vselej spominjali in spolnjevali njegove zapovedi. Obljubimo, da bomo druge imeli radi in jim služili, da bomo »voljni žalovati s tistimi, ki žalujejo; da, in tolažiti tiste, ki potrebujejo tolažbo, in pričevati o Bogu vselej in v vsem in povsod« (Mozija 18:9, gl. 8.–10., 13. v.). Izrazimo odločenost, da bomo Jezusu Kristusu služili do konca življenja (gl. Nauk in zaveze 20:37, Mozija 2:17).
Naše zavezne obveznosti, povezane s krstom, so velika odgovornost. So pa tudi navdihujoče in radostne. Ustvarijo poseben odnos med nami in nebeškim Očetom, preko katerega stalno izraža svojo ljubezen.
Krst s potopitvijo
Jezus je učil, da se moramo krstiti s potopitvijo, da nam bodo grehi odpuščeni (gl. Nauk in zaveze 20:72–74). Krst s potopitvijo je simbol smrti, pokopa in vstajenja Jezusa Kristusa (gl. Rimljanom 6:3–6).
Krst s potopitvijo ima tudi močno simboliko za nas osebno. Predstavlja smrt našega starega življenja, pokop tega življenja in naš vzpon v duhovnem ponovnem rojstvu. Ko se krstimo, začnemo postopek ponovnega rojstva in tega, da postanemo Kristusovi duhovni sinovi in hčere (gl. Mozija 5:7–8, Rimljanom 8:14–17).
Otroci
Otroci se ne krstijo, dokler niso dovolj stari, da lahko odgovarjajo za svoja dejanja, kar je pri osmih letih starosti (gl. Nauk in zaveze 68:27). Otroci, ki umrejo pred to starostjo, so odkupljeni zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa (gl. Moroni 8:4–24, Nauk in zaveze 137:10). Preden se otroci krstijo, bi jih morali učiti o evangeliju, zato da bodo pripravljeni na ta pomemben korak v svojem življenju, ko se bodo zavezali z Bogom.
Zakrament
Nebeški Oče želi, da smo zvesti zavezam, ki jih sklenemo z njim. Da bi nam pri tem pomagal, nam je zapovedal, naj se pogosto sestajamo, da vzamemo zakrament. Zakrament je duhovniška uredba, ki jo je Jezus predstavil apostolom tik pred svojo odkupno daritvijo.
To, da vzamemo zakrament, je osrednji namen tedenskega zakramentnega sestanka. Blagoslovi se kruh in vodo in razdeli občestvu. Kruh predstavlja Odrešenikovo žrtvovanje njegovega telesa za nas. Voda predstavlja njegovo kri, ki jo je prelil za nas.
Te simbole vzamemo v spomin na Odrešenikovo žrtvovanje in da obnovimo svoje zaveze z Bogom. Znova prejmemo obljubo, da nas bo spremljal Duh.
Krst ima dva dela. Jezus je učil, da se moramo »roditi iz vode in Duha«, da lahko pridemo v Božje kraljestvo (Janez 3:5; poudarek dodan). Joseph Smith je učil: »Krst z vodo je samo pol krsta in nič ne koristi brez druge polovice – to je brez krsta s Svetim Duhom.« (Teachings of Presidents of the Church: Joseph Smith [2007], 95)
Krstu z vodo mora slediti krst z Duhom, da je zaključen. Ko prejmemo oba krsta, smo očiščeni greha in se ponovno rodimo. Potem začnemo novo duhovno življenje kot Kristusovi učenci.
Krst z Duhom prejmemo preko uredbe, imenovane potrditev. To uredbo izvede eden ali več bratov z duhovništvom, ki nam na glavo položijo roke. Najprej nas potrdijo za člana Cerkve, nato pa nam podelijo dar Svetega Duha. To je ista uredba, o kateri je govora v Novi zavezi in v Mormonovi knjigi (gl. Apostolska dela 8:14–17, 3 Nefi 18:36–37).
Sveti Duh je tretji član Božje trojice. Deluje skladno z nebeškim Očetom in Jezusom Kristusom. Ko prejmemo dar Svetega Duha, nas slednji lahko spremlja vse življenje, če smo zvesti.
Kako nas Sveti Duh blagoslavlja
Dar Svetega Duha je eden od največjih darov nebeškega Očeta. Sveti Duh nas prečisti in posveti, zaradi česar smo bolj sveti, bolj celoviti in bolj podobni Bogu (gl. 3 Nefi 27:20). Pomaga nam, da se spremenimo in duhovno rastemo, ko si prizadevamo upoštevati Božje nasvete.
Sveti Duh nam pomaga, da se učimo in prepoznamo resnico (gl. Moroni 10:5). Resnico tudi potrdi v naših srcih in mislih. Sveti Duh nam poleg tega pomaga tudi učiti resnico (gl. Nauk in zaveze 42:14). Ko resnico spoznamo in jo učimo z močjo Svetega Duha, jo zaradi njega začutimo v srcu (gl. 2 Nefi 33:1).
Če ponižno prosimo, da bi nas Sveti Duh vodil, to naredi (gl. 2 Nephi 32:5). Sem spada to, da nam šepeta, kako naj služimo drugim.
Sveti Duh nam daje duhovno moč, da nam pomaga premagati šibkosti. Pomaga nam pri tem, da se zoperstavimo skušnjavam. Lahko nas svari pred duhovnimi in telesnimi nevarnostmi.
Sveti Duh nam pomaga v vseh življenjskih izzivih. V preizkušnjah ali bridkostih nas bo tolažil in nas navdajal z upanjem (gl. Moroni 8:26). Po Svetem Duhu lahko občutimo, kako nas Bog ljubi.
Ko se krstimo in nas potrdijo, z Bogom sklenemo zavezo. Med drugim obljubimo, da bomo spolnjevali njegove zapovedi in mu preostanek življenja služili (gl. Mozija 18:8–10, 13, Nauk in zaveze 20:37).
Potem ko s krstom in potrditvijo stopimo na evangelijsko pot, si na vso moč prizadevamo, da na njej ostanemo. Če le malce skrenemo s poti, verujemo v Kristusa in se pokesamo. Blagoslov kesanja nam omogoči, da se vrnemo na evangelijsko pot in obdržimo blagoslove naših zavez z Bogom. Če se iskreno pokesamo, nam je Bog vedno pripravljen odpustiti in nas ponovno sprejeti.
Vztrajati do konca pomeni, da do konca življenja ostanemo zvesti Bogu – v dobrih in težkih časih, v razcvetu in v stiskah. Kristusu ponižno dovolimo, da nas oblikuje in naredi, da smo mu bolj podobni. H Kristusu se oziramo v veri, zaupanju in upanju ne glede na to, kaj nam prinese življenje.
Vztrajanje do konca preprosto ne pomeni le, da zdržimo, dokler ne umremo. Temveč pomeni to, da svoje življenje, misli in dejanja osredotočimo na Jezusa Kristusa. Vključuje to, da vsak dan verujemo v Kristusa. Še naprej se kesamo, spolnjujemo zaveze z Bogom in prosimo za družabništvo Svetega Duha.
Vztrajanje do konca vključujte to, da si »še naprej prizadeva[mo] s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in do vseh ljudi«. Nebeški Oče nam obljubi, da bomo, če bomo vztrajali do konca, »imeli večno življenje« (2 Nefi 31:20).
Evangelij Jezusa Kristusa blagoslavlja vse Božje otroke
Evangelij Jezusa Kristusa je za vse Božje otroke. Sveti spisi nas učijo, da smo »Bogu /…/ vsi enaki« ne glede na to, iz kje izhajamo ali glede na našo situacijo. Vabi nas, »naj pride[mo] k njemu in bo[mo] deležni njegove dobrote; in nikomur ne odreče, ki pride k njemu« (2 Nefi 26:33).
Evangelij nas blagoslavlja vse zemeljsko življenje in vso večnost. Če živimo po naukih Jezusa Kristusa, je veliko večja verjetnost, da bomo srečni – tako kot posamezniki kakor kot družine (gl. Mozija 2:41, »Družina: razglas svetu«, ChurchofJesusChrist.org). Če živimo po evangeliju, smo bolj radostni, smo navdihnjeni k dejanjem in naši odnosi so bogatejši.
Če živimo po evangeliju Jezusa Kristusa, nas to tudi varuje pred tem, da bi sprejeli odločitve, ki bi nam telesno ali duhovno škodovale. V preizkušnjah in stiskah lažje najdemo moč in tolažbo. Nudi nam pot do radostnega večnega življenja.
Eno od velikih sporočil obnovljenega evangelija je, da smo vsi del Božje družine. Smo njegovi ljubi sinovi in hčere. Ne glede na našo situacijo na zemlji, je vsak od nas član Božje družine.
Drug velik del našega sporočila je, da so družine lahko združene za večno. Družino je posvetil Bog. Načrt nebeškega Očeta za srečo omogoča, da se družinski odnosi po smrti nadaljujejo. Svete tempeljske uredbe in zaveze omogočajo, da so družine skupaj za večno.
V luči evangelija družine lahko razrešijo nerazumevanja, spore in izzive. Družine, ki so razklane zaradi nesoglasij, so lahko ozdravljene zaradi kesanja, odpuščanja in vere v moč odkupne daritve Jezusa Kristusa.
Evangelij Jezusa Kristusa nam pomaga ustvariti močnejše družinske odnose. Dom je najboljši kraj za poučevanje in učenje evangelijskih načel. Dom, postavljen na evangelijskih načelih, bo kraj zavetja in varnosti. To bo kraj, kjer lahko prebiva Gospodov Duh.
Sledi primer osnutka, kaj lahko učite nekoga, če imate le malo časa. Ko boste uporabili ta osnutek, za poučevanje izberite enega ali več načel. Doktrinarni temelj za vsako načelo je naveden zgoraj v lekciji.
Med poučevanjem zastavljajte vprašanja in prisluhnite. Ljudi povabite tako, da bodo lažje spoznali, kako se lahko zbližajo z Bogom. Eno pomembno povabilo je, da se s to osebo ponovno sestanete. Dolžina lekcije bo odvisna od vprašanj, ki jih zastavite, in tega, kako poslušate.
Slika
misijonarki učita ženski
Kaj ljudi lahko učite v 3–10 minutah
Bog je poslal svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa na zemljo, da bi nad odkupil iz greha in smrti.
Vera v Jezusa Kristusa je načelo delovanja in moči. Vera nam pomaga, da v življenju izkusimo Odrešenikovo krepilno moč.
Vera v Jezusa Kristusa nas vodi h kesanju. Kesanje je postopek, v katerem se obrnemo k Bogu in stran od greha. Ko se kesamo, se naša dejanja, želje in misli spremenijo, da so bolj v sozvočju z Božjo voljo.
Ko se pokesamo, nam Bog odpusti. Odpuščanje je možno zato, ker je Jezus Kristus plačal odkupnino za naše grehe.
Krst ima dva dela: krst z vodo in z Duhom. Ko se krstimo in nas potrdijo, smo očiščeni grehov, zaradi česar lahko začnemo novo življenje.
Potem ko se krstimo z vodo, z uredbo potrditve prejmemo dar Svetega Duha.
Če do konca življenja zvesto hodimo po evangelijski poti, nam Bog obljubi, da bomo imeli večno življenje.