3. poglavje: 4. lekcija

Postanite doživljenjski učenci Jezusa Kristusa

Poučevanje te lekcije

Krst je radostna uredba upanja. Ko se krstimo, pokažemo željo, da bi sledili Bogu in stopili na pot, ki vodi v večno življenje. Prav tako pokažemo svojo predanost, da bomo vse življenje učenci Jezusa Kristusa.

Ta lekcija je organizirana glede na zaveze, ki jih sklenemo ob krstu. Vključuje naslednja osrednja poglavja, vsako pa ima podpoglavja:

• Naša zaveza, da smo voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa

• Naša zaveza, da bomo spolnjevali Božje zapovedi

• Naša zaveza, da bomo služili Bogu in drugim

• Naša zaveza, da bomo vztrajali do konca

Ljudem pomagajte, da bodo razumeli, da so načela in zapovedi, ki jih učite, del zaveze, ki jo bodo sklenili ob krstu. Pokažite jim, kako jim bo vsak del te lekcije pomagal, da bodo »prišli h Kristusu /…/ in [bodo] deležni njegove odrešitve« (Omni 1:26, gl. tudi 1 Nefi 15:14).

Dobro bi bilo, da bi se za to, da bi učili to lekcijo, dobili večkrat. Slednje pa le redko dlje kot za trideset minut. Navadno je bolje, če se dobite na kratko in pogosteje in obdelate manjše sklope gradiva.

Načrtujte, kaj boste učili, kdaj boste učili in koliko časa boste temu namenili. Upoštevajte potrebe ljudi, ki jih učite, in prosite za vodstvo Duha. Imate proste roke, da učite to, kar bo najbolj pripomoglo, da se bodo ljudje pripravili na krst in potrditev.

Nekatera poglavja v tej lekciji vključujejo konkretna povabila. Pri odločitvi, kako in kdaj povabiti, prosite za navdih. Upoštevajte stopnjo razumevanja vsakega. Pomagajte mu, da bo po evangeliju živel korak za korakom.

Naša zaveza, da smo voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa

Ko se krstimo, se zavežemo, da bomo »v srcu trdno odločeni« sledili Jezusu Kristusu. Pričujemo tudi, da smo »voljni prevzeti Kristusovo ime« (2 Nefi 31:13, gl. tudi Nauk in zaveze 20:37).

To, da prevzamemo ime Jezusa Kristusa, pomeni, da se ga spominjamo in si prizadevamo živeti kot njegovi doživljenjski učenci. Dovolimo, da njegova luč skozi nas sveti na druge. Sebe vidimo kot njegove in ga v življenju dajemo na prvo mesto.

Naslednja poglavja opisujejo dva načina, kako se Jezusa Kristusa spominjamo in mu sledimo.

Molite pogosto

Molitev je lahko preprost pogovor z nebeškim Očetom, ki prihaja iz srca. V molitvi z njim govorimo odkrito in iskreno. Povemo mu, da ga imamo radi in da smo hvaležni za svoje blagoslove. Prosimo tudi za pomoč, zaščito in vodstvo. Ko zaključimo z molitvami, bi si morali vzeti čas, da bi obmirovali in prisluhnili.

Jezus je učil: »Zato morate vselej moliti k Očetu v mojem imenu.« (3 Nefi 18:19, poudarek dodan, gl. tudi Mojzes 5:8) Ko molimo v imenu Jezusa Kristusa, se spominjamo njega in nebeškega Očeta.

Jezus nam je dal zgled, da bi ga upoštevali pri molitvi. O molitvi lahko veliko izvemo, če v svetih spisih preučujemo Odrešenikove molitve (gl. Matej 6:9–13, Janez 17).

Naše molitve lahko vključujejo naslednje dele:

• Začnite tako, da nagovorite nebeškega Očeta.

• Izrazite, kaj čutite v srcu, denimo hvaležnost za blagoslove, ki smo jih prejeli.

• Sprašujte ter prosite za vodstvo in za blagoslove.

• Zaključite z besedami: »V imenu Jezusa Kristusa, amen.«

Sveti spisi nas opominjajo, naj molimo zjutraj in zvečer. Vendar lahko molimo kadarkoli in na vsakem kraju. Osebne in družinske molitve imajo lahko večji pomen, če pokleknemo, kadar molimo. V srcu pa bi morali vselej moliti. (Gl. Alma 34:27, 37:36–37, 3 Nefi 17:13, 19:16.)

Naše molitve bi morale biti premišljene in iz srca. Ko molimo, bi se morali izogibati temu, da bi govorili isto na enak način.

Molimo z vero, iskreno in z resničnim namenom, da bomo ravnali glede na odgovore, ki jih prejmemo. Bog nas bo pri tem vodil in nam pomagal sprejeti dobre odločitve. Čutili bomo, da smo se z njim zbližali. Dal nam bo razumevanje in resnico. Blagoslovil nas bo s tolažbo, mirom in močjo.

Preučevanje svetih spisov

• 2 Nefi 32:8–9

• Enoš 1:1–12

• Alma 6:6, 13:28, 34:17–28, 37:36–37

• 3 Nephi 18:20

• Moroni 10:3–5

• Nauk in zaveze 6:22–23, 8:2–3, 9:7–9, 10:5, 19:28, 42:14

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »molitev«

• Bible Dictionary: »Prayer«

• Gospoel Topics: »Prayer«

Povabilo

Ali boste vsak dan molili k nebeškemu Očetu?

Preučujte svete spise

Nefi je učil: »[G]ostite se s Kristusovimi besedami; kajti glejte, Kristusove besede vam bodo povedale vse, kaj naj bi delali.« (2 Nefi 32:3, gl. tudi 31:20)

Preučevanje svetih spisov je bistveno zato, da se Jezusa Kristusa spominjamo in mu sledimo. V svetih spisih spoznavamo njegovo življenje, delovanje in nauke. Spoznavamo tudi njegove obljube. Ko beremo svete spise, doživljamo njegovo ljubezen. V duši rastemo, vera se nam poglablja, v duhu pa smo prosvetljeni. Naša pričevanja o njegovem božanskem poslanstvu se krepijo.

Jezusa se spominjamo in mu sledimo, ko živimo po njegovih besedah. Vsak dan bi morali preučevati svete spise, zlasti Mormonovo knjigo.

Sveti spisi Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so Sveto pismo, Mormonova knjiga, Nauk in zaveze ter Dragoceni biser. Imenujejo se tudi »standardna dela«.

Preučevanje svetih spisov

• 1 Nefi 19:22–23

• 2 Nefi 9:50–51, 25:26, 29:1–13, 31:19–20, 32:3

• Alma 32:28–30

• Nauk in zaveze 1:37–38, 18:34–36

• Janez 20:31

• 2 Timoteju 3:14–17

• 2 Peter 1:20–21

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih, »sveti spisi«

• Gospel Topics: »Scriptures«

Povabilo

Ali boste vsak dan brali svete spise? (Razmislite, da bi ljudem predlagali, naj preberejo konkretna poglavja.)

Naša zaveza, da bomo spolnjevali Božje zaveze

Opomba: Zapovedi v tem poglavju lahko učite na veliko načinov. Na primer, učite jih lahko tako, da se nekajkrat dobite. Ali pa jih nekaj učite v sklopu prvih treh lekcij. Ko boste učili zapovedi, poskrbite, da jih boste povezali s krstno zavezo in načrtom odrešitve.

Ko se krstimo, se z Bogom zavežemo, da bomo »izpolnjevali njegove zapovedi« (Mozija 18:10, Alma 7:15).

Bog nam je zapovedi dal zato, ker nas ljubi. Za nas hoče le najboljše tako zdaj kot v večnosti. Kot naš nebeški Oče ve, kaj potrebujemo, da se duhovno in telesno dobro počutimo. Ve tudi, kaj nam bo prineslo največjo srečo. Vsaka zapoved je božanski dar, dan zato, da nas vodi pri naših odločitvah, nas varuje in nam pomaga rasti.

Eden od razlogov, zakaj smo prišli na zemljo, je, da se učimo in rastemo, tako da modro uporabljamo svobodno voljo (gl. Abraham 3:25). Če se odločimo za poslušnost Božjim zapovedim – in se pokesamo, če nam spodleti – lažje usmerjamo pogosto težko življenjsko potovanje.

Božje zapovedi so viri moči in blagoslovov (gl. Nauk in zaveze 82:8–9). Če spolnjujemo zapovedi, spoznamo, da niso obremenjujoča pravila, ki nam omejujejo svobodo. Prava svoboda izhaja iz tega, da smo poslušni zapovedim. Poslušnost je vir moči, ki nam po Svetem Duhu prinaša luč in spoznanje. Prinaša nam večjo srečo in nam pomaga, da kot Božji otroci uresničimo svoj božanski potencial.

Bog obljubi, da nas bo blagoslovil, če bomo spolnjevali njegove zapovedi. Nekateri blagoslovi so povezani z določenimi zapovedmi. Njegovi najvišji blagoslovi so mir v tem življenju in večno življenje v naslednjem svetu. (Gl. Mozija 2:41, Alma 7:16, Nauk in zaveze 14:7, 59:23, 93:28, 130:20–21.)

Božji blagoslovi so duhovni in svetni. Včasih moramo biti potrpežljivi, ko čakamo nanje, in zaupati, da bodo prišli glede na njegovo voljo in čas (gl. Mozija 7:33, Nauk in zaveze 88:68). Če hočemo nekatere blagoslove prepoznati, moramo biti duhovno pozorni in čuječi. To zlasti velja za blagoslove, ki pridejo preprosto in na videz običajno.

Nekateri blagoslovi so morda očitni šele, ko se ozremo nazaj. Drugi bodo morda prišli šele po tem življenju. Ne glede na čas ali naravo Božjih blagoslovov, smo lahko prepričani, da bodo prišli, če si prizadevamo živeti po evangeliju Jezusa Kristusa (gl. Nauk in zaveze 82:10).

Bog popolnoma ljubi vse svoje otroke. Potrpežljiv je do naših šibkosti in nam odpušča, če se pokesamo.

Dve veliki zapovedi

Ko so Jezusa vprašali, »katera je največja zapoved«, je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.«

Jezus je nato rekel, da je druga njej podobna: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Matej 22:36–39) »Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« (Marko 12:31)

Kot duhovni Božji otroci imamo ogromno sposobnost, da ljubimo. To je del naše duhovne dediščine. To da živimo po dveh velikih zapovedih – da najprej ljubimo Boga in da ljubimo bližnjega – je opredeljujoča značilnost učencev Jezusa Kristusa.

Božja ljubezen

Veliko je načinov, kako Bogu lahko izkažemo ljubezen. Lahko spolnjujemo njegove zapovedi (gl. Janez 14:15, 21). V življenju ga lahko dajemo na prvo mesto in svojo voljo podvržemo njegovi. V svojih željah, mislih in srcih se lahko osredotočimo nanj (gl. Alma 37:36). V življenju smo lahko hvaležni za blagoslove, ki nam jih je dal – in te blagoslove radodarno razdajamo (gl. Mozija 2:21–24, 4:16–21). V molitvi in služenju drugim lahko izražamo svojo ljubezen do njega in jo poglabljamo.

Zapoved, naj ljubimo Boga, je kakor druge zapovedi v našo korist. To, kar ljubimo, določa to, za kar si prizadevamo. To, za kar si prizadevamo, določa naše misli in dejanja. In kar razmišljamo in delamo določa, kdo smo – in kdo bomo postali.

Ljubezen do drugih

To, da ljubimo druge, je podaljšek Božje ljubezni. Odrešenik nas je učil, kako vse lahko ljubimo druge (gl. npr. Luka 10:25–37 in Matej 25:31–46). Pomagamo jim in jih sprejmemo v svojem srcu in življenju. Ljubimo, tako da služimo – četudi se le malce razdajamo. Druge ljubimo tako, da uporabimo darove, ki nam jih je dal Bog zato, da jih blagoslovimo.

Ljubezen do drugih vključuje potrpežljivost, prijaznost in poštenost. Vključuje to, da rade volje odpustimo. Pomeni to, da vse ljudi obravnavamo s spoštovanjem.

Če imamo nekoga radi, smo blagoslovljeni mi in ta človek. V srcu rastemo, naša življenja dobijo globlji pomen in smo bolj radostni.

Blagoslovi

Na teh dveh velikih zapovedih – da ljubimo Boga in da ljubimo bližnje – temeljijo vse Božje zapovedi (gl. Matej 22:40). Če najprej ljubimo Boga in če ljubimo tudi druge, se bo vse v našem življenju postavilo na pravo mesto. Ta ljubezen bo vplivala na naš zorni kot, na to, čemu namenjamo svoj čas, kaj nas zanima in vrstni red naših prioritet.

Preučevanje svetih spisov

• 2 Nefi 31:20

• Mozija 2–5

• Moroni 7:45–48, 10:32

• Matej 22:36–40, 25:31–46

• Marko 12:28–33

• Luka 10:25–37

• Janez 13:34–35, 14:15, 21

• 1 Janez 4:7–8, 20–21, 5:3

• Jozue 22:5

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »dobrotljivost«, »ljubezen«

• Gospel Topics: »Charity«, »Love«

Sledite preroku

Bog preroke pokliče za svoje predstavnike na zemlji. Po svojih prerokih razodeva resnico ter nas vodi in svari.

Bog je Josepha Smitha poklical za prvega preroka poslednjih dni (gl. 1. lekcija). Naslednike Josepha Smitha je prav tako poklical Bog, zato da so vodili njegovo Cerkev, tudi preroka, ki jo vodi danes. Pridobiti bi morali prepričanje o božanskem poklicu živega preroka in upoštevati njegove nauke.

Nauki živih prerokov in apostolov so sidro večne resnice v svetu spreminjajočih se vrednot. Če bomo poslušali Božje preroke, nam zmeda in prepiri sveta ne bodo mogli do živega. V tem življenju bomo bolj srečni in bomo vodeni v tem delu našega večnega potovanja.

Preučevanje svetih spisov

• Mozija 15:11–12

• 3 Nefi 12:1–2

• Nauk in zaveze 1:4, 37–38, 21:1–7, 136:37–38

• Apostolska dela 10:34–43

• Efežanom 2:19–20, 4:11–14

• Amos 3:7

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »prerok«, »prerokinja«, »prerokba – prerokovati«

• Gospel Topics: »Prophets«, »Prophecy«

Povabilo

Ali boste poslušali nasvet živega preroka?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

Ali verjamete, da je [sedanji predsednik Cerkve] Božji prerok? Kaj vam to pomeni?

Spolnjujte zapovedi

Bog je starodavnemu preroku po imenu Mojzes razodel deset zapovedi, da bi vodil njegovo ljudstvo. Te zapovedi prav tako veljajo v naših dneh. Učijo nas častiti in spoštovati Boga. Učijo nas tudi, kako naj ravnamo drugimi.

• »Ne imej drugih bogov poleg mene!« (2 Mojzes 20:3) Drugi »bogovi« lahko vključujejo marsikaj, denimo imetje, moč ali ugled.

• »Ne delaj si rezane podobe!« (2 Mojzes 20:4)

• »Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga!« (2 Mojzes 20:7)

• »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!« (2 Mojzes 20:8)

• »Spoštuj očeta in mater!« (2 Mojzes 20:12)

• »Ne ubijaj!« (2 Mojzes 20:13)

• »Ne prešuštvuj!« (2 Mojzes 20:14)

• »Ne kradi!« (2 Mojzes 20:15)

• »Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!« (2 Mojzes 20:16)

• »Ne žêli hiše svojega bližnjega!« (2 Mojzes 20:17)

Vpogled v snov:

Ljudje v številnih kulturah spoštujejo predmete, ki jih spominjajo na božanstvo ali prednike. Včasih so ti predmeti, denimo kipci, verski simboli ali skrinjice lahko v središču njihovega čaščenja. Tistim, ki jih učite, pomagajte, da se bodo pri svoji veri in čaščenju osredotočili na nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa.

Preučevanje svetih spisov

• Mozija 13:11–24

• Nauk in zaveze 35:24, 59:5–6

• 2 Mojzes 20:1–17

• 5 Mojzes 5:6–21

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »deset zapovedi«

• Gospel Topics: »Ten Commandments«

Povabilo

Ali boste spolnjevali deset zapovedi?

Živite zakon čistosti

Zakon čistosti je bistveni del Božjega načrta za naše odrešenje in povzdignjenje. Spolno intimnost med možem in ženo je Bog posvetil za spočetje otrok in za izražanje ljubezni v zakonski zvezi. Ta intimnost in moč spočetja človeškega življenja naj bi bili lepi in sveti.

Božji zakon čistosti je, da se vzdržimo spolnih odnosov zunajzakonske zveze med enim moškim in eno žensko. Ta zakon pomeni tudi popolno zvestobo in privrženost zakoncu po poroki.

Preroki nas zato, da bi nam pomagali upoštevati zakon čistosti, opominjajo, naj imamo čiste misli in besede. Izogibati bi se morali vsakršni pornografiji. Pri spoštovanju zakona čistosti bi se morali dostojno obnašati in skrbeti za dostojen videz.

Krstni kandidati morajo živeti po zakonu čistosti.

Kesanje in odpuščanje

V Božjih očeh je kršitev zakona čistosti zelo resna (gl. 2 Mojzes 20:14, Efežanom 5:3). Gre za zlorabo svete moči, ki jo je dal za spočetje življenja. A če ta zakon prekršimo, nas še vseeno ljubi. Prosi nas, naj se pokesamo in postanemo čisti preko odkupne žrtve Jezusa Kristusa. Obup zaradi greha lahko nadomesti prijeten mir zaradi Božjega odpuščanja (gl. Nauk in zaveze 58:42–43).

Blagoslovi

Bog je dal zakon čistosti, da bi blagoslovil nas in duhovne otroke, ki jih pošilja na zemljo. Poslušnost temu zakonu je bistvena za osebni mir in da imamo ljubeče, zaupljive in enotne družinske odnose.

Če bomo živeli po zakonu čistosti, bomo obvarovani pred duhovno ranjenostjo, ki jo prinaša spolna intimnost izven zakonske zveze. Prav tako se bomo izognili čustvenim in telesnim težavam, ki pogosto spremljajo takšne odnose. Pred Bogom bomo vse bolj samozavestni (gl. Nauk in zaveze 121:45). Bolj bomo dovzetni za vpliv Svetega Duha. Bolj bomo pripravljeni v templju skleniti svete zaveze, ki naše družine združujejo za večno.

Pari, ki živijo na koruzi

Para, ki živi v zunajzakonski skupnosti moškega in ženske se ne sme krstiti, dokler ne živita po zakonu čistosti. To pomeni, da nič več ne živita skupaj – najsi kot heteroseksualni par najsi kot istospolni par – oziroma da se moški in ženska poročita. To vključuje tudi vero v kesanje, kakor je opisano v Nauku in zavezah 20:37. Zakonska zveza med moškim in žensko je bistveni del Božjega načrta.

Povabilo, naj živimo po zakonu čistosti, za nekatere ljudi, ki jih učite, lahko predstavlja zelo težke izzive. Molite in bodite dojemljivi za situacijo vsakega človeka. Pri poučevanju upoštevajte navdih Duha. Bodite previdni in se ne pogovarjajte o podrobnostih. Po potrebi za določene situacije prosite za nasvet svojega predsednika misijona.

Preučevanje svetih spisov

• 3 Nefi 12:27–30

• Nauk in zaveze 42:22, 59:6, 63:16

• Matej 5:27–28

• Efežanom 5:3–5

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »čistost«

• Gospel Topics: »Chastity«

Povabila

Ali si boste prizadevali, da bi bili moralno čisti v mislih in obnašanju? Ali boste živeli po zakonu čistosti?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

• Kaj razumete kot zakon čistosti, ki prepoveduje vsakršne spolne odnose zunaj veljavne zakonske zveze med moškim in žensko? Ali boste ta zakon upoštevali pred krstom in po njem?

• Ali ste kdaj sodelovali pri splavu? [Opomba: Če kandidat na to vprašanje odgovori da, mora z njim imeti razgovor predsednik misijona ali dodeljeni svetovalec, preden je krst lahko odobren.]

Spolnjujte zakon desetine

Velik privilegij članstva v Cerkvi je priložnost, da plačujete desetino. S plačevanjem desetine pripomoremo, da Bog nadaljuje svoje delo in blagoslavlja svoje otroke.

Zakon desetine izvira iz časov Stare zaveze. Na primer, prerok Abraham je plačeval desetino od vsega, kar je posedoval (gl. Alma 13:15, 1 Mojzes 14:18–20).

Beseda desetina dobesedno pomeni deseti del. Ko plačujemo desetino, darujemo deseti del svojih prihodkov Cerkvi (gl. Nauk in zaveze 119:3–4, obresti razumemo kot prihodek). Vse, kar imamo, nam je podaril Bog. Ko plačamo desetino, mu izkažemo hvaležnost tako, da mu vrnemo delež tistega, kar nam je dal.

Plačevanje desetine je izraz vere. S tem prav tako pokažemo, da Boga spoštujemo. Jezus je učil, naj »[iščemo] najprej Božje kraljestvo« (Matej 6:33), desetina pa je način, da to naredimo.

Uporaba sredstev iz desetine

Sredstva iz desetine so sveta. Svojo desetino damo članu škofovstva oziroma na številnih področjih plačamo preko spleta. Ko škofovstvo prejme desetino, jo prenese na cerkveni sedež.

Svet, ki ga sestavlja Prvo predsedstvo, zbor dvanajstih apostolov in predsedujoče škofovstvo, določi, kako uporabiti sredstva iz desetine v Božjem delu (gl. Nauk in zaveze 120:1). Med temi nameni so:

• gradnja in vzdrževanje templjev in zgradb za bogoslužje,

• prevodi in objave svetih spisov,

• podpora dejavnostim in delovanju krajevnih cerkvenih občestev,

• podpora misijonarskemu delu po vsem svetu,

• podpora delu na družinski zgodovini,

• financiranje šol in izobraževanja.

Desetina se ne uporablja za plačevanje krajevnih cerkvenih voditeljev. Služijo prostovoljno in za to niso plačani.

Blagoslovi

Ko plačamo desetino, nam Bog obljubi blagoslove, ki so veliko večji od tega, kar damo. »[Odprl bo] zapornic[e] neba in [izlil] na vas blagoslova do preobilja!« (Malahija 3:10, gl. 7.–12. v.) Ti blagoslovi so lahko duhovni in svetni.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 119, 120

• Matej 6:33

• Hebrejcem 7:1–2

• 1 Mojzes 14:18–20

• 3 Mojzes 27:30–33

• Malahija 3:7–12

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »desetina – plačevanje desetine«

• Gospel Topics: »Tithing«

Povabilo

Ali boste spoštovali zakon desetine, potem ko se boste krstili?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

Kako razumete zakon desetine? Ali ste ga voljni spolnjevati?

Darovanje desetine in drugih darovanj

Novim članom pokažite, kako naj desetino in darovanja dajo članu škofovstva (in uporabijo obrazec za darovanja) ali preko spleta (gl. donations.ChurchofJesusChrist.org).

Pojasnite, da škofovstvo in tajnik pozorno vodita obračun desetin in drugih darovanj. Vse finančne informacije so strogo zaupne.

Člani se proti koncu vsakega leta sestanejo s škofom glede izjave o desetini. Na tem zasebnem sestanku izjavijo, ali zvesto plačujejo desetino, in lahko dobijo poročilo o svojih darovanjih.

Spoštujte Besedo modrosti

Gospodov zakon o zdravju

Naše telo je sveto darilo Boga. Vsak od nas potrebuje fizično telo, da mu lahko postane bolj podoben. Naša telesa so tako pomembna, da jih sveti spisi primerjajo s templji (gl. 1 Korinčanom 6:19–20).

Gospod želi, da s svojim telesom ravnamo spoštljivo. Da bi nam pri tem pomagal, je razodel zakon o zdravju, ki se imenuje Beseda modrosti. To razodetje nas uči o tem, da je treba uživati zdravo hrano in ne uporabljati substanc, ki našim telesom škodujejo – konkretno alkohol, tobak in vroče pijače (mišljeno pravi čaj in kavo).

V duhu Besede modrosti nas sodobni preroki svarijo pred uporabo drugih substanc, ki so škodljive, nezakonite ali povzročajo zasvojenost. Preroki prav tako svarijo zoper zlorabo zdravil na recept. (Predsednik misijona bo odgovoril na vprašanja o tem, ali se v vašem geografskem področju ne bi smelo uporabljati še kakšne druge substance.)

Blagoslovi

Gospod nam je Besedo modrosti dal zato, da bi se fizično in duhovno dobro počutili. Če spolnjujemo to zapoved, nam obljublja velike blagoslove. Ti blagoslovi vključujejo zdravje, modrost, zaklade znanja in zaščito (gl. Nauk in zaveze 89:18–21).

Če bomo poslušni Besedi modrosti, bomo bolj dovzetni za navdih Svetega Duha. Čeprav imamo vsi izkušnje z zdravstvenimi izzivi, bomo zaradi svoje poslušnosti temu zakonu bolj zdravi v telesu, umu in duhu.

Krstni kandidati morajo spoštovati Besedo modrosti.

Navodila glede tega, kako pomagati ljudem, ki se borijo z zasvojenostmi, lahko preberete v 10. poglavju.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 59:15–20, 88:124; 89

• 1 Korinčanom 6:19–20

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »Beseda modrosti«

• Gospel Topics: »Health«, »Word of Wisdom«

• Life Help: »Addiction«

Povabilo

Ali boste spoštovali Besedo modrosti?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

Kako razumete Besedo modrosti? Ali boste ta zakon upoštevali pred in po krstu?

Posvečujte nedeljo

Dan počitka in čaščenja

Nedelja je svet dan, ki ga je Gospod vsak teden namenil za počitek od vsakdanjega dela in zato, da ga častimo. Ena od desetih zapovedi, ki jih je dobil Mojzes, pravi: »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!« (2 Mojzes 20:8, gl. tudi 9.–11. v.)

Gospod je v sodobnem razodetju ponovno zatrdil, da je nedelja »dan, ki ti je določen, da se odpočiješ od svojih del in da izkažeš pobožnost Najvišjemu« (Nauk in zaveze 59:10). Rekel je tudi, da mora biti nedelja dan radosti, molitve in zahvaljevanja (gl. 14., 15. v.).

V sklopu nedeljskega čaščenja vsak teden pridemo na zakramentni sestanek. Na tem sestanku častimo Boga in vzamemo zakrament, da se spomnimo Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve. Ko vzamemo zakrament, z Bogom obnovimo svoje zaveze in pokažemo, da smo se pripravljeni pokesati svojih grehov. Pri spoštovanju nedelje je osrednja zakramentna uredba.

V cerkvi gremo tudi v razrede, v katerih se učimo o evangeliju Jezusa Kristusa. Ko svete spise preučujemo skupaj, naša vera raste. Če služimo drug drugemu in drug za drugega skrbimo, se naša ljubezen krepi.

Poleg tega, da se v nedeljo odpočijemo od svojega dela, bi se morali vzdržati nakupovanja in drugih dejavnosti, zaradi česar bi imeli občutek, da je kakor vsak drug dan. Posvetne dejavnosti damo na stran in se v mislih in dejanjih osredotočimo na duhovne zadeve.

Dan za dobra dela

To, da v nedeljo delamo dobra dela, je vsaj tako pomembno kot to, česar ne delamo, da jo ohranjamo sveto. Učimo se o evangeliju, krepimo vero in odnose, služimo in sodelujemo pri drugih spodbudnih dejavnostih z družino in prijatelji.

Blagoslovi

To, da skrbimo, da je nedelja sveta, je izraz naše predanosti nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu. Ko svoje nedeljske dejavnosti prilagodimo Božjim namenom za ta dan, bomo občutili radost in mir. Duhovno bomo nahranjeni in telesno poživljeni. Čutili bomo tudi, da smo bližje Bogu in da smo poglobili svoj odnos z Odrešenikom. V večji meri bomo ostajali neomadeževani od sveta (Nauk in zaveze 59:9). Nedelja bo postala »v užitek« (Izaija 58:13, gl. tudi 14. v.).

Preučevanje svetih spisov

• 3 Nefi 18:1–12

• Nauk in zaveze 59:9–19

• Mojzes 3:1–3

• Matej 12:10–13

• 2 Mojzes 20:8–11, 31:12–13, 16–17

• Izaija 58:13–14

Več o tem načelu

• Gospel Topics: »Sabbath Day«

• Vodič po svetih spisih, »sobotni dan«, scriptures.ChurchofJesusChrist.org.

Povabila

• Ali boste posvečevali nedeljo in vsak teden hodili v cerkev?

• Ali si boste prizadevali, da boste po krstu zvesto vzeli zakrament?

• Ali boste šli z nama, da se boste sestali s škofom (oziroma s predsednikom veje) našega lokalnega občestva?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

Kaj razumete glede posvečevanja nedelje, vključno s tem, da vsak teden vzamete zakrament in služite drugim? Ali ste pripravljeni upoštevati ta merila pred in po krstu?

Delo na nedeljo

Delodajalci od članov Cerkve včasih zahtevajo, da delajo ob nedeljah, ali pa morajo poskrbeti za svoje potrebe ali za potrebe skupnosti. Člani v teh situacijah po možnosti čim bolj obdržijo nedeljskega duha. Člani se s svojimi voditelji lahko posvetujejo glede svoje situacije.

Bodite poslušni zakonom in jih spoštujte

Sveti iz poslednjih dni verjamemo v poslušnost zakonu in v to, da so dobri državljani (gl. Nauk in zaveze 134, Členi vere 1:12). Člane Cerkve se spodbuja, naj služijo, zato da bodo izboljšali svoje skupnosti in države. Spodbuja se jih tudi, naj v družbi in vladi zagovarjajo zdrava moralna merila.

Člane Cerkve se prosi, naj v vladnih in političnih postopkih sodelujejo glede na zakon. Člani z vladnimi položaji na takšnih mestih ravnajo kot zavzeti državljani, ne kot predstavniki Cerkve.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 58:21; 134

• Členi vere 1:12

Več o tem načelu

• »Politične in državljanske aktivnosti« v razdelku 38.8 Splošnega priročnika

• Gospel Topics: »Citizenship«

Povabilo

Ali boste spoštovali zakone države, v kateri živite?

Ustrezna vprašanja za krstni razgovor

Ali ste kdaj zakrivili hudo kaznivo dejanje? Če da, ali ste zdaj na preizkusni dobi oziroma na pogojnem izpustu? [Opomba: Če kandidat na to vprašanje odgovori da, mora z njim imeti razgovor predsednik misijona ali dodeljeni svetovalec, preden je krst lahko odobren.]

Naša zaveza, da bomo služili Bogu in drugim

Služenje

Ko se krstimo, se zavežemo, da bomo služili Bogu in da bomo služili drugim. Služenje drugim je eden od osnovnih načinov, kako služimo Bogu (gl. Mozija 2:17). Prerok Alma je tiste, ki so se želeli krstiti, učil, da morajo biti »voljni nositi drug drugega bremena, /…/ žalovati s tistimi, ki žalujejo, /…/ in tolažiti tiste, ki potrebujejo tolažbo« (Mozija 18:8–9).

Novi člani kmalu po krstu navadno prejmejo poklic, zato da služijo v Cerkvi. Ti poklici so prostovoljni in neplačani. Ko jih sprejmemo in marljivo služimo, rastemo v veri, razvijamo talente in blagoslavljamo druge.

Drugi del služenja v Cerkvi je to, da smo »skrbni bratje« ali »skrbne sestre«. V tej odgovornosti služimo dodeljenim posameznikom in družinam.

Kot učenci Jezusa Kristusa iščemo priložnosti, da služimo vsak dan. Kakor on hodimo naokrog in »dela[mo] dobra dela« (Apostolska dela 10:38). Služimo sosedom in drugim v skupnosti. Kjer je na voljo program JustServe, lahko preko tega sodelujemo v priložnostih za služenje. Lahko podpremo cerkvena človekoljubna prizadevanja in sodelujemo v odzivih na nesreče.

Preučevanje svetih spisov

• Mozija 2:17, 4:15–16, 26, 18:8–10, 23:18

• Nauk in zaveze 42:38

• Matej 25:31–46

• Luka 10:25–37

• Jakob 1:27, 2:17

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih, »služenje«.

• Gospel Topics: »Service«

Povabilo

Ali boste sprejeli poklic oziroma zadolžitev, če se vas bo prosilo (tudi zadolžitev skrbnega brata oziroma skrbne sestre)?

Oznanjanje evangelija

V sklopu svoje krstne zaveze obljubimo, da bomo »pričeva[li] o Bogu« (Mozija 18:9). Pričujemo tudi tako, da oznanjamo evangelij Jezusa Kristusa. Če drugim pomagamo, da prejmejo evangelij, je to eden najbolj radostnih načinov služenja, kar jih je (gl. Nauk in zaveze 18:15–16). To je velik izraz naše ljubezni.

Ko doživimo blagoslove zaradi življenja po evangeliju, že po naravi želimo, da bi te blagoslove imeli tudi drugi. Družinski člani, prijatelji in znanci se pogosto začnejo zanimati, če smo zanje vzor v veri in če vidijo, kako nas evangelij v življenju blagoslavlja. Evangelij lahko oznanjamo običajno in spontano (gl. Splošni priročnik, 23. poglavje).

Druge povabimo, naj z nami služijo, na dejavnosti v skupnosti ter rekreativne in cerkvene dejavnosti. Lahko jih povabimo na cerkveni sestanek ali krstno bogoslužje. Lahko jim predlagamo, naj si na spletu ogledajo video, ki pojasnjuje evangelij Jezusa Kristusa, naj berejo Mormonovo knjigo ali gredo v tempelj na dan odprtih vrat. Ljudi lahko povabimo na milijon načinov. Povabilo pogosto preprosto pomeni to, da svojo družino, prijatelje in sosede vključimo v to, kar že delamo.

Če bomo Boga prosili, nam bo pomagal prepoznati priložnosti za oznanjanje evangelija in da bomo drugim povedali, kako nas v življenju blagoslavlja.

Več o tem, kako živeti po načelih ljubezni, oznanjanja in povabil v Združite se s člani« v 9. poglavju.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 88:81

• Matej 28:19–20

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »misijonarsko delo«

• Gospel Topics: »Missionary Work«

Povabila

• Ali boste molili za misijonarje in za priložnosti, da bi oznanjali evangelij?

• Ali si boste prizadevali udejanjati načela ljubezni, oznanjevanja in tega, da boste povabili prijatelje, sorodnike in druge?

Post in postna darovanja

Bog je zakon posta uvedel zato, da bi pridobili duhovno moč in da bi pomagali ljudem v stiski.

Post pomeni, da določen čas ne jemo in ne pijemo. Cerkev za postni dan navadno določi prvo nedeljo v mesecu. Postni dan navadno vključuje to, da štiriindvajset ur ne jemo in ne pijemo, če naše telo to vzdrži. Za postno nedeljo je pomembno še, da molimo in pričujemo. Spodbuja se nas, da se postimo tudi ob drugih priložnostih, ko začutimo, da je potrebno.

Krepitev duhovne moči

Post nam lahko pomaga, da postanemo ponižni, se zbližamo z Bogom in da začutimo duhovno poživitev. Preden je Jezus Kristus začel delovati, se je postil (gl. Matej 4:1–2). V svetih spisih je zapisanih veliko poročil prerokov in drugih, ki so se postili, da bi okrepili svojo duhovno moč ter da bi prosili za posebne blagoslove zase ali za druge.

Post in molitev gresta z roko v roki. Ko se postimo in molimo v veri, smo bolj uglašeni za to, da bomo prejeli osebno razodetje. Prav tako smo bolj dojemljivi za to, da prepoznamo resnico in razumemo Božjo voljo.

Pomoč ljudem v stiski

Ko se postimo, Cerkvi darujemo denar, da ji pomagamo poskrbeti za ljudi v stiski. To se imenuje postno darovanje. Prosi se nas, naj darujemo vsaj znesek, enakovreden nezaužitim obrokom. Spodbuja se nas, naj bomo radodarni in po možnosti damo več, kot je vrednost teh obrokov. Dajanje postnih darovanj je eden od načinov, kako služimo drugim.

Postna darovanja so uporabljena zato, da se tako lokalno kot po svetu ljudem v stiski priskrbi hrano in druge življenjske potrebščine. Več o tem, kako darujemo postna darovanja v »Darovanje desetine in drugih darovanj« v tej lekciji.

Preučevanje svetih spisov

Post

• Alma 5:45–46, 6:6, 17:2–3

• Moroni 6:5

• Nauk in zaveze 59:12–16, 88:76

• Izaija 58:6–11

Skrb za ljudi v stiski

• Mosiah 4:16–27

• Alma 4:12–13

• Matej 25:31–46

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »post – postiti se«

• Splošni priročnik: 22.2.2

• Gospel Topics: »Fasting and Fast Offerings«

Povabila

• Ali se boste naslednjo postno nedeljo postili in molili za poseben namen?

• Ali boste (po svojem krstu) darovali postna darovanja?

Naša zaveza, da bomo vztrajali do konca

Ko se krstimo, se z Bogom zavežemo, da bomo »vztrajali do konca« in živeli po evangeliju Jezusa Kristusa (2 Nefi 31:20, gl. tudi Mozija 18:13). Prizadevamo si, da bi bili vse življenje učenci Jezusa Kristusa.

Nefi, prerok iz Mormonove knjige, krst opiše kot vrata, skozi katera stopimo na evangelijsko pot (gl. 2 Nefi 31:17). Po krstu si »še naprej prizadeva[mo] s stanovitnostjo v Kristusu« (2 Nefi 31:20).

Ko si »prizadevamo« na poti učenca, se pripravljamo, da bomo šli v tempelj. Tam bomo z Bogom sklenili zaveze, ko bomo prejeli tempeljske uredbe. V templju bomo obdarjeni z močjo in se kot družine lahko pečatimo za večno. Če bomo spoštovali zaveze, ki jih sklenemo v templju, nam bo to odprlo vrata do vsakega duhovnega privilegija in blagoslova, ki ga ima Bog za nas.

Če bomo zvesto hodili po evangelijski poti, bomo naposled prejeli največji Božji dar – dar večnega življenja (gl. 2 Nefi 31:20, Nauk in zaveze 14:7).

Naslednji odlomki pojasnijo nekaj vidikov, kaj nam je Bog priskrbel, da bi nam pomagal vztrajati do konca našega potovanja na zemlji – in da bi pri tem našli radost.

Duhovništvo in cerkvene organizacije

Duhovništvo je Božja moč in polnomočje. Nebeški Oče po duhovništvu uresničuje svoje delo, »da uresniči[] človekovo nesmrtnost in večno življenje« svojih otrok (Mojzes 1:39). Bog svojim sinovom in hčerkam na zemlji daje polnomočje in moč, da mu pomagajo pri izvajanju njegovega dela.

Duhovništvo nas vse blagoslovi. Uredbe, kot sta krst in zakrament, prejmemo po tistih, ki imajo duhovniške službe. Prejmemo tudi blagoslove zdravja, tolažbe in nasveta.

Duhovništvo ter cerkveno vodstvo in poklici

Jezus Kristus Cerkev vodi po prerokih in apostolih. Te voditelje pokliče Bog, so oddeljeni in jim je dano duhovniško polnomočje, da delujejo v Odrešenikovem imenu.

Kristus je nekdaj svojim apostolom dal to isto duhovniško polnomočje, zaradi česar so njegovo Cerkev lahko vodili potem, ko se je dvignil v nebesa. To polnomočje se je naposled izgubilo, ko so ljudje zavrnili evangelij, apostoli pa so umrli.

Nebeški sli so duhovništvo obnovili leta 1829 preko preroka Josepha Smitha in Gospod je ponovno ustanovil svojo Cerkev z apostoli in preroki. (Gl. 1. lekcija.)

Škofje in kolski predsedniki imajo na lokalni ravni duhovniško polnomočje za vodenje cerkvenih občestev.

Ko se moške in ženske pokliče in oddeli za služenje v Cerkvi, jim je dano Božje polnomočje za delovanje v tem poklicu. To polnomočje je dano misijonarjem, voditeljem, učiteljem in drugim, dokler se jih njihovega poklica ne razreši. Poveri se jim ga pod vodstvom tistih, ki imajo duhovniške ključe.

Duhovniško polnomočje se lahko izvaja zgolj pravično (gl. Nauk in zaveze 121:34–46). To polnomočje je sveto zaupanje, da nekdo zastopa Odrešenika in deluje v njegovem imenu. Vedno je dano z namenom, da se druge blagoslovi in jim služi.

Aronovo duhovništvo in Melkizedekovo duhovništvo

V Cerkvi duhovništvo vključuje Aronovo in Melkizedekovo duhovništvo. Aronovo in Melkizedekovo duhovništvo se pod vodstvom tistih, ki imajo duhovniške ključe, poveri vrednim članom cerkve. Potem ko se podeli ustrezno duhovništvo, se brata posveti v službo v tem duhovništvu, kot je diakon ali starešina. Posvetiti ga mora nekdo, ki ima potrebno polnomočje.

Ko moški, oziroma mladenič, prejme duhovništvo, z Bogom sklene zavezo, da bo izpolnjeval svete dolžnosti, služil drugim in pomagal pri gradnji Cerkve.

Mladeniči Aronovo duhovništvo lahko prejmejo in so posvečeni kot diakoni na začetku januarja tisto leto, ko dopolnijo dvanajst let. Za učitelje se jih lahko posveti tisto leto, ko dopolnijo štirinajst let, za duhovnike pa tisto leto, ko dopolnijo šestnajst let. Spreobrnjenci, ki so polnoletni, Aronovo duhovništvo lahko dobijo kmalu po krstu in potrditvi. Bratje z Aronovim duhovništvom izvajajo uredbe, kot sta zakrament in krst.

Potem ko vreden moški, ki je star vsaj osemnajst let, nekaj časa služi kot duhovnik v Aronovem duhovništvu, lahko prejme Melkizedekovo duhovništvo in se ga posveti za starešino. Moški, ki prejmejo Melkizedekovo duhovništvo, lahko izvajajo duhovniške uredbe, denimo družinskim članom in drugim dajejo blagoslove zdravljenja in tolažbe.

Več o tem, kako novi člani prejmejo duhovništvo, lahko izveste v: Splošni priročnik, 38.2.9.1.

Zbori in cerkvene organizacije

Duhovniški zbori. Zbor je organizirana skupina bratov z duhovništvom. Vsak oddelek ima zbor starešin za odrasle moške. Zbori diakonov, učiteljev in duhovnikov so za mladeniče.

Društvo za pomoč. Društvo za pomoč vključuje ženske, ki so stare osemnajst let ali več. Članice Društva za pomoč krepijo družine, posameznike in skupnost.

Mladenke. Mladenke se organizaciji Mladenk pridružijo na začetku januarja tisto leto, ko dopolnijo dvanajst let.

Osnovna. Otroci v starosti od treh do enajst let sodijo v organizacijo Osnovne.

Nedeljska šola. Vsi odrasli in mladi hodijo v Nedeljsko šolo, kjer se sestajajo, da skupaj preučujejo svete spise.

Več o duhovništvu lahko izveste v: Splošni priročnik, 3. poglavje.

Več o duhovniških zborih in cerkvenih organizacijah lahko izveste v: Splošni priročnik, 8.–13. poglavje.

Preučevanje svetih spisov

• Mozija 18:17

• Alma 13:1–19

• Nauk in zaveze 20:38–65, 84:19–20; 107, 121:34–46

• Členi vere 1:5

• Luka 9:1–6

• Janez 15:16

• Jakob 5:14–15

Več o tem načelu

• Splošni priročnik, 3. poglavje: »Duhovniška načela«

• Gospel Topics: »Aaronic Priesthood«, »Melchizedek Priesthood«, »Priesthood«

Povabila

• Ali se boste pripravili, da boste prejeli Aronovo duhovništvo? (za člane, stare enajst let in več)

• Ali se boste pripravili, da boste prejeli Melkizedekovo duhovništvo? (za odrasle moške)

• Ali boste dejavno sodelovali v ustreznih cerkvenih organizacijah?

Zakonska zveza in družina

Zakonska zveza

Zakonsko zvezo med moškim in žensko je posvetil Bog. Je osrednjega pomena za večno napredovanje njegovih otrok.

Zveza moža in žene v zakonski zvezi bi morala biti njun najbolj cenjen zemeljski odnos. Imata sveto odgovornost, da sta drug drugemu vdana in zvesta svoji poročni zavezi.

Mož in žena sta v Božjih očeh enakopravna. Drug nad drugim ne bi smela prevladovati. Odločitve bi morala sprejemati enotno in ljubeče in pri tem oba celovito sodelovati.

Ko mož in žena drug drugega ljubita in skupaj delata, jima zakonska zveza lahko nudi največjo srečo. Drug drugemu in svojim otrokom lahko pomagata, da napredujejo proti večnemu življenju.

Družina

Tako kakor je Bog posvetil zakonsko zvezo, je tudi družino in ima osrednje mesto v njegovem načrtu za našo srečo. Naše družine bodo najverjetneje srečne, če živimo po naukih Jezusa Kristusa. Starši svoje otroke učijo o evangeliju Jezusa Kristusa in jim dajejo zgled tako, da po njem živijo. Družine nam nudijo priložnosti, da imamo druge radi in da drug drugemu služimo.

Za starše bi morala biti družina najvišja prioriteta. Starši imajo svet privilegij in odgovornost, da skrbijo za otroke, ki jih lahko rodijo ali posvojijo.

Vse družine imajo izzive. Če Boga prosimo za podporo in spolnjujemo njegove zapovedi, se zaradi družinskih izzivov lahko učimo in rastemo. Ti izzivi nam včasih pomagajo, da se naučimo kesati in odpuščati.

Cerkveni voditelji člane spodbujajo, naj imajo vsak teden družinski večer. Starši ta čas uporabijo zato, da svoje otroke učijo o evangeliju, krepijo družinske vezi in se skupaj zabavajo. Cerkveni voditelji so izdali tudi razglas, ki uči pomembne resnice o družini (gl. »Družina: razglas svetu«, ChurchofJesusChrist.org).

Družino lahko krepimo tudi z družinsko molitvijo, družinskim preučevanjem svetih spisov in če skupaj častimo v cerkvi. Lahko tudi raziskujemo družinsko zgodovino, zbiramo družinske zgodbe in služimo drugim.

Veliko ljudi ima omejene priložnosti za zakonsko zvezo ali za ljubeče družinske odnose. Veliko jih je doživelo ločitev in druge težke družinske okoliščine. Vendar evangelij blagoslavlja vsakega posebej ne glede na družinske okoliščine. In če bomo zvesti, bo Bog za nas pripravil pot, da bomo blagoslovljeni z ljubečimi družinami bodisi v tem življenju bodisi v prihodnjem.

Preučevanje svetih spisov

Zakonska zveza

• Nauk in zaveze 42:22, 49:15

• Efežanom 5:25

• 1 Mojzes2:18, 24

Družina

• Mozija 4:14–15

• Alma 56:47, 57:21

• 3 Nefi 18:21

• Nauk in zaveze 68:25–28

• Efežanom 6:4

• Pregovori 22:6

• »Družina: razglas svetu«

Več o tem načelu

• Vodič po svetih spisih: »družina«, »poroka – poročiti se«

• Splošni priročnik, 2. poglavje: »Podpora posameznikom in družinam pri odrešenjskem in povzdignjenjskem delu«

• Gospel Topics: »Marriage«, »Family«, »Parenting«

Povabila

Naslednja povabila prilagodite posameznikovi situaciji.

• Ali boste vsak teden imeli družinski večer, vsak dan molili v družinskem krogu in vsak dan preučevali svete spise?

• Ali boste ob nedeljah z družino hodili v cerkev?

Tempeljsko delo in delo na družinski zgodovini za umrle prednike

Nebeški Oče ljubi vse svoje otroke in želi, da so odrešeni in povzdignjeni. Vendar je umrlo milijarde ljudi, ne da bi slišali za evangelij Jezusa Kristusa ali prejeli odrešilne evangelijske uredbe. To so krst, potrditev, duhovniška posvetitev za moške, tempeljska obdaritev in večna zakonska zveza.

Gospod je zaradi svoje milostljivosti in milosti priskrbel drug način, da ti ljudje lahko prejmejo evangelij in njegove uredbe. V duhovnem svetu se evangelij pridiga tistim, ki so umrli, ne da bi ga prejeli (gl. Nauk in zaveze 138). V templjih lahko izvajamo uredbe za dobro svojih umrlih prednikov in drugih. Ti umrli ljudje v duhovnem svetu potem evangelij in uredbe, ki se izvajajo zanje, sprejmejo ali zavrnejo.

Preden lahko te uredbe izvedemo, moramo poiskati svoje prednike, ki jih niso prejeli. Iskanje družinskih članov, zato da lahko prejmejo uredbe, je osrednji namen našega dela na družinski zgodovini. Ko najdemo informacije o njih, jih dodamo cerkveni podatkovni bazi na FamilySearch.org. Potem mi (ali drugi) zanje v templjih lahko izvedemo namestniške uredbe.

Ko najdemo svoje prednike in zanje opravimo uredbe, se naše družine lahko združijo za večno.

Delo na družinski zgodovini in obisk templja

Nove člane in tiste, ki jih učite, predstavite oddelčnemu voditelju za tempeljsko delo in delo na družinski zgodovini (ali drugemu članu, ki se spozna na tempeljsko delo in delo na družinski zgodovini). Ta voditelj ljudem lahko pomaga najti njihove umrle prednike, ki potrebujejo tempeljske uredbe. Tedenske usklajevalne sestanke uporabite za načrtovanje, kako pomagati novim članom, da bodo začeli delati na družinski zgodovini in tempeljskem delu.

Škof novim članom in drugim članom lahko da tempeljsko dovolilnico za opravljanje namestniških krstov in potrditev za njihove umrle prednike in druge. Član ali članica to dovolilnico lahko prejme od januarja naprej tisto leto, ko dopolni dvanajst let. Moški morajo zato, da izpolnjujejo pogoje, imeti tudi Aronovo duhovništvo. Nove člane spodbujajte, naj tempeljske dovolilnice dobijo takoj, ko so upravičeni.

Če je tempelj v bližini, po možnosti pojdite tja z novimi člani. Z njimi sodelujte v tempeljskih uredbah.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 128, 138

• 1 Korinčanom 15:29

• 1 Peter 3:18–21, 4:6

Več o tem načelu

• Splošni priročnik, 28. poglavje: »Tempeljske uredbe za umrle«

• Gospel Topics: »Baptisms for the Dead«, »Family History«

Povabila

• Ali se boste pripravili, da boste prejeli tempeljske uredbe za umrle prednike?

• Ali boste sodelovali pri delu na družinski zgodovini in poslali imena umrlih prednikov, da bodo prejeli tempeljske uredbe?

Templji, obdaritev, večna zakonska zveza in večne družine

Templji

Tempelj je Gospodova hiša. To je svet kraj, kjer z Bogom lahko sklenemo zaveze, ko prejmemo njegove svete uredbe. Če bomo te zaveze spoštovali, se bo v našem življenju uresničevala božanska moč (gl. Nauk in zaveze 84:19–22, 109:22–23).

Obdaritev

Ena od uredb, ki jo prejmemo v templju, se imenuje obdaritev. Beseda obdaritev pomeni »dar«. Ta dar znanja in moči prihaja od Boga. Med obdaritvijo z Bogom sklenemo zaveze, s katerimi se zavežemo z njim in z njegovim Sinom Jezusom Kristusom (gl. 1. poglavje).

Odrasli so upravičeni, da prejmejo lastno tempeljsko obdaritev potem, ko so člani Cerkve vsaj že eno leto. Več o obdaritvi v: Splošni priročnik, 27.2.

Večna zakonska zveza in večne družine

Božji načrt sreče omogoča, da se družinski odnosi po smrti nadaljujejo. V templju se lahko poročimo za čas in večnost. Zaradi tega so družine lahko večno skupaj.

Potem ko poročen par prejme tempeljsko obdaritev, se lahko pečati oziroma poroči za večno. Njuni otroci se lahko pečatijo k njima.

Mož in žena, ki sta se pečatila v templju, morata spoštovati zaveze, ki sta jih sklenila, zato da prejmeta blagoslove večne zakonske zveze.

O večnih družinah učite rahločutno

Nekateri ljudje zaradi svojih družinskih okoliščin morda ne želijo, da bi bili večno skupaj. Drugi v tem življenju morda ne bodo imeli zakonca ali otrok.

Tiste, ki jih učite, opomnite, da je Božji načrt načrt sreče. Pomagajte jim, da bodo uvideli, da se bodo, če bodo zdaj živeli po evangeliju, lažje pripravili na večno družino v prihodnosti, četudi ta pride po tem življenju.

Odrasli bi se morali ne glede na svojo družinsko oziroma zakonsko situacijo pripraviti na to, da bodo prejeli lastno tempeljsko obdaritev. Če bodo prejeli obdaritev, se bodo močno okrepili. Pomagajte jim tudi uvideti, da imajo priložnost, da preko tempeljskega dela povežejo umrle prednike.

Preučevanje svetih spisov

• Nauk in zaveze 43:16, 95:8–9, 97:10–16, 109, 131:1–4

Več o tem načelu

• Splošni priročnik, 27. poglavje: »Tempeljske uredbe za žive«

• Gospel Topics: »Temples«, »Endowment«, »Marriage«

• temples.ChurchofJesusChrist.org

Povabilo

Ali se boste pripravili, da boste šli v tempelj in prejeli tempeljske uredbe?