Imejte radi tiste, ki jih učite

Vse, kar je Odrešenik v vsem zemeljskem delovanju naredil, je spodbudila ljubezen. Ta ista ljubezen nas lahko navda, ko si prizadevamo, da bi bili pravi Kristusovi privrženci (gl. Janez 13:34–35; Moroni 7:47–48; 8:26). Kadar je v naših srcih Odrešenikova ljubezen, si na vse možne načine prizadevamo, da bi drugim pomagali spoznati Kristusa in jim pomagali priti k njemu. Pri poučevanju nas motivira ljubezen.

Imejte radi tiste, ki jih učite

• Na učence glejte tako, kot jih vidi Bog.

• Prizadevajte si jih spoznati – razumeti njihove okoliščine, potrebe in vrline.

• Zanje molite poimensko.

• Ustvarite varno okolje, kjer so vsi spoštovani in vedo, da se njihov doprinos ceni.

• Domislite se primernih načinov, da izrazite svojo ljubezen.

Odrešenik je v vseh, ki jih je učil, videl božanski potencial

Večina ljudi v Jerihi je mislila, da vedo vse, kar je o Zaheju potrebno vedeti. Bil je cestninar in pobiralec davkov – pravzaprav višji cestninar – in bil je bogat. Očitno so mislili, da je gotovo nepošten in pokvarjen. A Jezus je pogledal v Zahejevo srce in videl častivrednega Abrahamovega sina (gl. Luka 19:1–10). Odrešenik ljudi ni videl samo, kako so bili videti, temveč kakršni so bili v resnici – in kakršni lahko postanejo. V neuglajenih ribičih, kot so bili Simon, Andrej, Jakob in Janez, je videl bodoče voditelje Cerkve. V strah zbujajočem preganjalcu Savlu je videl izvoljeno posodo, ki bo njegov evangelij pridigal pred kralji in narodi (gl. Apostolska dela 9:10–15). In Odrešenik v vas in v vsakem, ki ga učite, vidi Božjega sina oziroma hčer z neomejenim potencialom.

Verjetno bodo med ljudmi, ki jih učite, nekateri, ki se zdijo zvesti in spreobrnjeni, in drugi, ki se zdijo nezainteresirani ali celo uporniški. Bodite pozorni, da ne boste nečesa domnevali zgolj na podlagi tega, kar vidite. Sveti Duh vam lahko pomaga, da boste v vsakem videli delček tega, kar vidi Odrešenik – in vam lahko pomaga, da ga boste vzljubili, kakor ga ljubi on.

Vprašanja za razmislek: Pomislite na vsakogar, ki ga učite, in razmislite, kaj nebeški Oče in Jezus čutita do vsakega. Kaj morda vidita v njem oziroma njej? Kako bodo te misli vplivale na to, kako boste učili to osebo?

Iz svetih spisov: 1 Samuel 16:7; Psalm 8:4–5; Rimljanom 8:16–17; Nauk in zaveze 18:10–14

Odrešenik nas pozna in razume naše razmere, potrebe in vrline

Samarijanka ni prišla k vodnjaku, da bi slišala evangelijsko sporočilo. Prišla je po vodo. A Odrešenik je opazil, da njena žeja ni bila samo fizična. Vedel je, da je imela težavno preteklost z nestabilnimi odnosi. Tako je Jezus vzel telesno potrebo, ki jo je trenutno zanimala – življenjsko pomembno vodo – in jo povezal z njenima globljima duhovnima potrebama »živo vodo« in »večnim življenjem«. Na koncu njunega pogovora je ženska imela osebno pričevanje, da Jezus je Kristus, deloma navdihnjeno s tem, kako dobro jo je poznal. »[On] mi je povedal vse, kar sem storila,« je rekla. »Kaj, če je on Mesija?« (Gl. Janez 4:6–29.)

To, da učimo kakor Kristus, vključuje, da spoznamo ljudi, ki jih učimo, in da si prizadevamo razumeti, kaj je v njihovih srcih. Pokažete lahko zanimanje za to, kako živijo, in izkažete sočutje. Raziščete lahko, kako bi razumeli njihovo ozadje, talente, zanimanja in potrebe. Ugotovite lahko, kako se najbolje učijo. Postavljate lahko vprašanja, pozorno poslušate in opazujete. Predvsem pa lahko molite za razumevanje, ki ga lahko da samo Duh. Bolj ko nekoga poznate, bolj mu lahko pomagate najti oseben pomen in moč v evangeliju Jezusa Kristusa. Ko boste razumeli žejo osebe, vas Duh lahko uči, kako jo lahko pomagate pogasiti z Odrešenikovo živo vodo.

Vprašanja za razmislek: Kaj že veste o ljudeh, ki jih učite? Kaj je zanje pomembno? Katere so njihove vrline? S čim se spopadajo? Kaj lahko naredite, da jih boste bolje razumeli?

Iz svetih spisov: Psalmi 139:1–5; Matej 6:25–32; Marko 10:17–21; Janez 10:14; 3 Nefi 17:1–9

Odrešenik je molil za tiste, ki jih je učil

Predstavljajte si, kako se je moral počutiti Simon Peter, ko je slišal Odrešenika reči: »Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval. /…/ Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera.« (Luka 22:31–32) Kako bi vplivalo na vas, če bi vedeli, da je Jezus Kristus molil k Očetu za vas? Ljudje iz starodavne Amerike so imeli podobno izkušnjo in so jo opisali takole: »Nihče ne more dojeti radosti, ki je napolnila naše duše takrat, ko smo ga slišali moliti za nas k Očetu.« (3 Nefi 17:17)

Razmislite lahko tudi, kaj občutite, kadar vi molite za nekoga – vztrajno, po imenu. Kako vaše molitve vplivajo na to, kaj čutite do tega človeka? Kako vplivajo na vaša dejanja? Gotovo Oče v nebesih sliši in odgovarja na iskrene molitve učitelja, ki želi pomagati učencu. In v veliko primerih odgovori na takšne molitve tako, da se dotakne učiteljevega srca in ga navdihne, da naredi ali reče nekaj, zaradi česar bo učenec lažje občutil njegovo ljubezen.

Vprašanja za razmislek: Ko razmišljate o ljudeh, ki jih učite, ali je kdo, za katerega menite, da še posebej potrebuje vaše molitve? H kakšni molitvi ste navdihnjeni v njegovo oziroma njeno korist? Kateri so morebitni blagoslovi, če učence prosite, naj molijo drug za drugega?

Iz svetih spisov: Janez 17; Alma 31:24–36; 3 Nefi 18:15–24; 19:19–23, 27–34

Odrešenik je poskrbel, da so se vsi počutili spoštovane in cenjene

Splošen odnos verskih voditeljev v Jezusovih dneh je bil, da se je grešnikov treba izogibati. Zaradi tega so bili ti voditelji šokirani, ko so videli Jezusa, da se pogovarja z grešniki. Kako bi lahko bil nekdo, ki se druži s takšnimi ljudmi, duhovni voditelj?

Jezus je seveda imel drugačen pristop. Prizadeval si je zdraviti tiste, ki so bili duhovno bolni (gl. Marko 2:15–17; Luka 4:17–18). Dosledno je pomagal ljudem, ki so bili drugačni od ljudi okrog njih oziroma so imeli težavno preteklost, in pogovarjal se je z ljudmi, ki so grešili. Občudoval je vero rimskega poveljnika (gl. Matej 8:5–13). Cestninarja, ki mu niso zaupali, je poklical za enega svojih zvestih učencev (gl. Marko 2:14). Ko je bila neka ženska obtožena prešuštva, je poskrbel, da se je počutila varno in jo navdihnil, naj se pokesa in živi bolje (gl. Janez 8:1–11).

A Jezus je naredil več kot to. Ta isti odnos sprejemanja in ljubezni je spodbujal pri učencih. Njegov zgled je bil gotovo v srcih njegovih apostolov, ko je zanje napočil čas, da evangelij ponesejo vsem ljudem. To se odraža v Petrovih besedah: »V resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo.« (Apostolska dela 10:34)

Zelo velika verjetnost je, da se skoraj vsi, ki ste jih poklicani poučevati, tako ali drugače borijo s tem, da bi se počutil spoštovani in cenjeni. S tem, kako jim pokažete ljubezen in spoštovanje, jim sporočate, da niso samo dobrodošli, ampak da jih potrebujemo. Pomagate lahko tistim, ki niso prisotni, ki se borijo oziroma ne kažejo zanimanja, tako da ste potrpežljivi, če se zdi, da napredujejo počasi. Vsakomur lahko pomagate, da bo čutil, da s soverniki lahko varno in sproščeno govori o svojih skrbeh. In naredite lahko več kot to. Vse učence lahko navdihnete, da vam pomagajo ustvariti vzdušje, kjer se evangelij poučuje v duhu spoštljivosti, pripadnosti in ljubezni.

Vprašanja za razmislek: Kaj človeku pomaga, da se čuti spoštovanega in cenjenega? Kaj človeka navdihne, da spoštuje in ceni druge? Ko v duhu molitve razmišljate o ljudeh, ki jih učite, k čemu ste spodbujeni, da naredite, da se bodo lahko vsi počutili dobrodošle in da jih potrebujemo?

Iz svetih spisov: Janez 4; 2 Nefi 26:27–28, 33; Alma 1:26; 3 Nefi 18:22–25

Učitelji lahko pomagajo tistim, ki jih učijo, da se počutijo ljubljene.

Odrešenik je izražal ljubezen tistim, ki jih je učil

Jezus je na koncu čudovitega, vzpodbudnega dneva, ko je poučeval in služil med Nefijci, spoznal, da je čas za odhod. Obiskati je moral še druge ljudi. »Pojdite domov,« je rekel, »in v mislih se pripravite na jutrišnji dan.« A ljudje so samo sedeli tam »v solzah in so nepremično zrli vanj, kot da bi ga prosili, naj še malo ostane z njimi«. Jezus je začutil njihovo neizgovorjeno potrebo in navdan s sočutjem ostal še malo dlje (gl. 3 Nefi 17:3, 5–6). Blagoslovil je njihove bolne in prizadete. Pokleknil je in molil z njimi. Jokal je z njimi in se z njimi veselil.

Razmislite, da bi v duhu molitve preučili Odrešenikove besede in dejanja v 17. poglavju Tretjega Nefija. Premišljujte o ljubezni, ki jo je izkazal ljudem, ki jih je učil. Na drugih mestih v svetih spisih poiščite, kako je izražal svojo ljubezen. Potem pomislite na ljudi, ki jih učite. Kako jim lahko primerno pokažete ljubezen? Naj vas vodi Duh. Če vam je težko, da bi do tistih, ki jih učite, občutili ljubezen in jo izrazili, začnite s pričevanjem o Božji ljubezni. Potem »molite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem pravim privržencem njegovega Sina, Jezusa Kristusa« (Moroni 7:48). In pomnite, da vas vaša skrb za poučevanje lekcije ne bi smela nikoli odvrniti od izražanja ljubezni preko vaših besed in dejanj. Pogosto je to, kako z ljudmi ravnate, prav tako pomembno kot to, kar jih učite.

Vprašanja za razmislek: Kako vam je Odrešenik pomagal, da ste spoznali njegovo ljubezen do vas? Kako vam je starš ali drug učitelj pomagal začutiti Odrešenikovo ljubezen? Ali ljudje, ki jih učite, vedo, da jih imate radi? Ali vedo, da jih ima rad Odrešenik?

Iz svetih spisov: Marko 6:31–42; Janez 13:3–16, 34–35; 15:12–13; 1 Korinčanom 13:1–7; 1 Janez 4:7–11

Nekaj predlogov, kako lahko udejanjate to, kar se učite

• Če učite razred, se naučite imena učencev in jih med poučevanjem uporabljajte.

• Izrazite hvaležnost, kadar učenci sodelujejo.

• Družite se z učenci pred in po poučevanju.

• Učencem pomagajte razvijati vzdušje ljubezni in spoštljivosti drug do drugega.

• Pozorno poslušajte – kadar učite in drugače.

• Služite ljudem, ki jih učite.

• Bodite pripravljeni spremeniti načrt poučevanja, da boste več časa porabili za načela, ki so pomembna za tiste, ki jih učite.