Jezus potegne Petra iz viharne vode

Alan Barrett: Dopolnitelj vere

Spodbujajte marljivo učenje

Gotovo je bilo osupljivo videti Odrešenika, ki je hodil po vodi. A to za Petra ni bilo dovolj. Želel je narediti to, kar je naredil Odrešenik, biti tam, kjer je bil on, in sam doživeti isto. »[U]kaži [mi], da pridem po vodi k tebi,« je rekel. Odrešenik je odgovoril s preprostim povabilom: »Pridi!« Potem je Peter stopil iz varnega čolna in nam pokazal, da pot učenca ni pasivna izkušnja (gl. Matej 14:24–33). Zahteva vero v Kristusa in marljiv trud. A prinaša tudi bogato nagrado hoje z Odrešenikom.

Pridite. Pridite in boste videli. Pridite in hodite za menoj. Pojdite in delajte prav tako (gl. Matej 14:29; Janez 1:39; Luka 18:22; 10:37). Odrešenik je od začetka svojega delovanja vabil svoje privržence, da sami izkusijo resnice, moč in ljubezen, ki jih nudi. To je delal, ker je to pravo učenje. Ne gre samo za poslušanje oziroma branje, gre tudi za spreminjanje, kesanje in napredovanje. Z Odrešenikovimi besedami, učimo se »s preučevanjem in tudi z vero« (Nauk in zaveze 88:118; poudarek dodan). In vera vključuje, da delujemo sami, ne da se deluje na nas (gl. 2 Nefi 2:26).

Kadar sledimo Odrešenikovemu vzoru, tiste, ki jih učimo, povabimo, naj prosijo, iščejo in trkajo – in potem najdejo (gl. Matej 7:7–8). In to povabilo sprejmemo tudi sami. Z vero v Kristusa in marljivim trudom bomo skupaj spoznali, kaj pomeni hoditi z njim.

Spodbujati marljivo učenje

• Učencem pomagajte, da bodo prevzeli odgovornost za svoje učenje.

• Spodbujajte jih, naj spoznajo Odrešenika z vsakdanjim preučevanjem evangelija.

• Prosite jih, naj se pripravijo, da se bodo učili.

• Spodbujajte jih, naj govorijo o resnicah, ki se jih učijo.

• Prosite jih, naj živijo, kar se učijo.

Odrešenik je drugim pomagal, da so prevzeli odgovornost za svoje učenje

Gradnja bark, ki bi varno prečkale oceane, bi bila težka naloga za vsakogar. Jeredovega brata je »Gospodova roka /…/ nenehno usmerjala« (Eter 2:6), prejemal je navodila o obliki plovil in kako jih bodo prezračevali. A kaj opazite pri tem, kako se je Gospod odzval, ko je Jeredov brat vprašal, kako naj poskrbi za svetlobo v barkah? (Gl. Eter 2:22–25.) Kako je bil Jeredov brat blagoslovljen zaradi povabila, naj pri tem udejanji svojo vero? (Gl. Eter 3:1–16.)

Morda se zdi enostavneje, da bi učencem zgolj povedali vse, kar mislite, da morajo vedeti. A starešina David A. Bednar je svetoval: »Naš namen ne bi smel biti ‘Kaj naj jim povem?’ Vprašanja, ki si jih moramo namesto tega postaviti, so: ‘Kaj jih lahko prosim, naj naredijo? Katera navdihnjena vprašanja jim lahko postavim, ki jim bodo, če se bodo želeli odzvati, začela v življenje privabljati Svetega Duha?’« (večer z generalnim voditeljem, 7. feb. 2020, broadcasts.ChurchofJesusChrist.org).

Razmislite, kako lahko učence prosite, naj prevzamejo odgovornost za svoje učenje. Na primer, lahko jih prosite, naj postavijo svoja vprašanja, poiščejo odgovore, razmišljajo in povedo ali zapišejo svoje misli in občutke. Če bodo to delali, bodo okrepili svojo vero, odkrili resnice v Božji besedi in imeli lastne izkušnje s temi resnicami. Ko prevzamemo odgovornost za svoje učenje, lahko rečemo, kot je Joseph Smith: »Spoznal sem« (Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:20).

Vprašanja za razmislek: Zakaj je za učence pomembno, da so pri učenju aktivni namesto pasivni? Kako jim lahko pomagate prevzeti odgovornost za svoje učenje? Kako so vam pri tem pomagali učitelji? Katerih primerov iz svetih spisov se lahko domislite, kjer se ljudi prosi, naj se učijo sami? Kako ti primeri vplivajo na na vaše poučevanje?

Iz svetih spisov: 1 Nefi 11; Nauk in zaveze 9:7–8; 58:26–28; 88:118–125; Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:11–20

Odrešenik je druge spodbujal, naj ga spoznajo s preučevanjem njegove besede

Ko je nastopil čas, da Odrešenik uradno ustanovi svojo Cerkev v poslednjih dneh, je svojim učencem rekel, naj se zanašajo na to, kar je zapisano (gl. Nauk in zaveze 18:3). Dejansko je Mormonova knjiga, ki so jo skoraj do konca prevedli, vsebovala koristne informacije za to nalogo, vključno s tem, kako se krščuje, kako se izvaja zakrament in druge koristne podrobnosti. A Odrešenik je hotel tudi, da bi njegovi služabniki njegova razodetja videli kot priložnost, da ga poslušajo in ga bolj poglobljeno spoznajo. V tem istem razodetju jim je povedal: »[M]oj glas je tisti, ki vam /…/ govori [te besede] /…/; zatorej lahko pričujete, da ste slišali moj glas, in poznate moje besede.« (Nauk in zaveze 18:35–36)

Pomislite na ljudi, ki jih učite. Kako gledajo na preučevanje svetih spisov? Kako pravzaprav vi gledate na to? Ali je kaj več kot vsakodnevna obveznost? Ali med preučevanjem svetih spisov občutite, da Odrešenik govori prav vam? Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Kam se lahko obrnemo, da bi ga slišali? Obrnemo se lahko na svete spise. /…/ Vsakodnevno poglabljanje v Božjo besedo je ključno za duhovno preživetje, zlasti v teh dneh vse večjih preobratov. Ko se vsak dan gostimo s Kristusovimi besedami, nam bodo Kristusove besede povedale, kako naj se odzovemo na težave, za katere si nismo mislili, da se bomo z njimi kdaj soočili.« (»Poslušaj ga«, generalna konferenca, apr. 2020) Ko učite, učence spodbudite, naj preučujejo svete spise z namenom, da bodo našli Odrešenika – ne samo verze ali dejstva o njem, temveč njega. To, da vsak dan poslušamo Gospodov glas v svetih spisih, je temeljno za vseživljenjsko marljivo samostojno preučevanje evangelija.

Vprašanja za razmislek: Razmislite o svojih navadah preučevanja svetih spisov. Kako je preučevanje Božje besede okrepilo vaš odnos z Bogom? Kaj lahko naredite, da boste izboljšali svoje preučevanje? Kako boste druge navdihnili, da bodo Božjo besedo preučevali marljivo in redno? Katere blagoslove bodo prejeli, če bodo to delali?

Iz svetih spisov: Jozue 1:8; 2 Timotej 3:15–17; 2 Nefi 32:3; Jakob 2:8; 4:6; Nauk in zaveze 33:16

Odrešenik je druge prosil, naj se pripravijo na učenje

Tudi najboljše seme ne more rasti na trdih ali kamnitih tleh ali med trnjem. Podobno tudi najdragocenejši nauk, ki spodbuja vero, verjetno ne bo spremenil srca, ki ga ni pripravljeno sprejeti. To je del sporočila Odrešenikove prilike o sejalcu, semenih in prsti različnih stanj. V »dobri zemlji« – srce, ki je bilo omehčano in očiščeno duhovnih kamnov in trnja – Božja beseda obrodi sad, ki daje življenje (gl. Matej 13:1–9, 18–23).

Duhovna priprava je pomembna – za vas in za ljudi, ki jih učite. Torej, kako pomagamo pripraviti svoje srce, da bo »dobra zemlja« za Božjo besedo? Razmislite o naslednjih načelih priprave, ki jih lahko uporabite v svojem življenju in spodbujate pri ljudeh, ki jih učite. Molite, da boste ugotovili, kaj Gospod želi, da se naučite. Živite tako, da povabite njegovo prisotnost v svoje življenje. Vsak dan se pokesajte. Gojite željo, da bi se učili, tako da postavljate iskrena vprašanja. Preučujte Božjo besedo z vero, da vas bo Bog vodil do odgovorov. Odprite svoje srce za vse, kar vas bo učil.

Kadar se učenci tako pripravijo na učenje, bodo imeli duhovne oči, da bodo videli, in ušesa, da bodo slišali, kaj Gospod želi, da vedo (gl. Matej 13:16).

Vprašanja za razmislek: Kako se pripravite na učenje? Kako vaše priprave vplivajo na to, kako vidite, slišite in razumete Božjo besedo? Kako lahko navdihnete druge, da se pripravijo na učenje? Kako lahko to spremeni, kako sprejemajo evangelijske resnice?

Iz svetih spisov: Enoš 1:1–8; Alma 16:16–17; 32:6, 27–43; 3 Nefi 17:3

otrok v razredu bere svete spise

Učencem koristi, če imajo priložnosti, da se med seboj pogovarjajo, kar se učijo.

Odrešenik je druge spodbujal, naj se pogovarjajo o resnicah, ki so se jih učili

»[V] govoru sem počasen,« je Henoh potožil, ko ga je Gospod poklical, naj pridiga evangelij. A zgovornost se ni nikoli zahtevala od Gospodovega služabnika. Namesto tega je Gospod Henohu obljubil, da bodo besede prišle, če bo imel dovolj vere, da bo odprl usta. »[D]al ti bom govoriti,« je rekel (Mojzes 6:31–32). Henoh je udejanjal vero in Gospod je zares govoril preko njega s tako močnimi besedami, ki so povzročile, da so ljudje trepetali (gl. Mojzes 6:47). Pravzaprav so povzročile, da se je tresla sama zemlja. Gore so izginjale, reke so se preusmerile in narodi so se bali Božjega ljudstva, »tako močne so bile Henohove besede in tako velika je bila moč jezika, ki mu ga je dal Bog« (Mojzes 7:13).

Gospod želi, da bi imeli vsi – ne le njegovi preroki – moč, da govorimo njegove besede. To želi za nas vse, vključno z ljudmi, ki jih učite (gl. Nauk in zaveze 1:20–21). Naše besede morda ne bodo premikale gora ali preusmerjale rek, a lahko pomagajo spreminjati srca. Zato je tako pomembno, da damo učencem priložnost, da povedo drug drugemu, kaj se učijo o Odrešeniku in njegovem evangeliju. To jim bo pomagalo, da bodo ponotranjili in izrazili resnice, ki se jih učijo. Prav tako jim bo to pomagalo, da bodo pridobili zaupanje v svojo sposobnost, da o teh resnicah spregovorijo v drugih okoljih.

Vprašanja za razmislek: Pomislite, kdaj ste se z nekom pogovarjali o evangelijski resnici. Kaj ste se iz tiste izkušnje naučili? Kdaj ste bili hvaležni, da je bil nekdo tako pogumen, da vam je zaupal svoje misli in prepričanja? Kakšno korist bodo imeli ljudje, ki jih učite, zaradi priložnosti, da govorijo o tem, kar se učijo? Kakšne priložnosti jim lahko pripravite?

Iz svetih spisov: Alma 17:2–3; Moroni 6:4–6; Nauk in zaveze 84:85; 88:122; 100:5–8

Odrešenik je druge povabil, naj živijo, kar je učil

»Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi.« »Ljubite svoje sovražnike.« »Prosíte in vam bo dano!« »Vstopíte skozi ozka vrata.« (Matej 5:16, 44; 7:7, 13.) Odrešenik je nekaj najbolj živih nepozabnih povabil v vsem svojem zemeljskem delovanju podal, ko je svoje učence učil na pobočju gore, ki gleda na Galilejsko jezero. Odrešenikov namen je bil, da spreminja življenja, kar postane jasno v njegovem zaključnem povabilu: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo.« (Matej 7:24; poudarek dodan)

V življenju vsakogar se ulije dež in pridrejo poplave in zapihajo vetrovi. Učenje o evangeliju ni dovolj, da bi učenci prestali vse preizkušnje, s katerimi se bodo soočili. Zato se ne bi smeli obotavljati, da učence povabimo, naj razmislijo, kako lahko živijo, kar se učijo. Iz spoštovanja do njihove svobodne volje bo veliko naših povabil splošnih: »Kaj čutite, da bi morali narediti?« Občasno bo naše povabilo moralo biti bolj natančno: »Ali boste izbrali eno Odrešenikovo lastnost, na kateri bi radi delali?« Ko učencem nudite priložnosti, da poslušajo, prepoznajo in povejo, kako jih je Sveti Duh navdihnil, jih bo učil, kaj morajo sami narediti. Učencem pomagajte, da bodo razmislili o blagoslovih, ki bodo sledili, če bodo udejanjili, kar so se naučili, in jih spodbudite, naj vztrajajo, tudi ko je težko. Živeti po resnici je najhitrejša pot do večje vere, pričevanja in spreobrnitve. Kot je rekel Odrešenik, živeti Očetov nauk je za vse nas pot, da resnično spoznamo, da je nauk pravi (gl. Janez 7:17).

Vprašanja za razmislek: Kdaj ste bili navdihnjeni, da nekaj naredite, ker vas je nekdo prosil? Kako se je zaradi tega spremenilo vaše življenje? Bodite pozorni na povabila v svetih spisih in od cerkvenih voditeljev. Katera spoznanja vam lahko pomagajo, ko druge povabite k dejanjem? Kako vse lahko preverjate svoja povabila?

Iz svetih spisov: Luka 10:36–37; Janez 7:17; Jakobovo pismo 1:22; Mozija 4:9–10; Nauk in zaveze 43:8–10; 82:10

Nekaj predlogov, kako lahko udejanjate to, kar se učite

• Druge prosite, naj pridejo pripravljeni, da bodo povedali nekaj, kar jih je učil Sveti Duh, denimo spoznanje iz zanje pomembnega svetospisnega odlomka.

• Učencem dajte priložnosti, da učijo del lekcije.

• Spodbudite jih, naj si pred srečanjem pogledajo video, odlomek iz svetih spisov ali govor.

• Uprite se nagnjenju, da bi odgovorili na vsako vprašanje. V iskanje odgovorov vključite druge.

• Preden poveste svoja spoznanja o odlomku, prosite učence, naj povedo svoja.

• Postavljajte vprašanja, ki učence spodbujajo, da poiščejo odgovore v Božji besedi.

• Učence prosite, naj postavijo svoja vprašanja o tem, kar se učijo.

• Vsem učencem pustite čas, da razmislijo o vprašanju, preden jih prosite, naj povedo odgovore.

• Razmislite, da bi učence razdelili v majhne pogovorne skupine, če je primerno.

• Jasno izrazite pričakovanje, da boste učencem pomagali pri osebnem razvoju.

• Učence s povabili navdihnite, da se bodo izboljšali, a da z njimi ne bodo preobremenjeni. Preverite in prosite učence, naj spregovorijo o svojih izkušnjah.

• Učencem pomagajte, da se bodo učili iz svetih spisov, tako da bodo:

  • po želji označili pomembne odlomke,

  • privabili razodetje z razmišljanjem in molitvijo,

  • zapisali duhovne vtise,

  • pisali učni dnevnik,

  • postavili cilje, da bodo udejanjili, kar se učijo.