Učite z Duhom

Ko je Odrešenik Josephu Smithu in Sidneyju Rigdonu zapovedal, naj oznanjata njegov evangelij, jima je obljubil: »Sveti Duh [se bo] izlil, da bo pričeval o vsem, kar bosta rekla.« (Nauk in zaveze 100:8; gl. tudi Nauk in zaveze 42:15–17; 50:17–22.) Ista obljuba velja za vse tiste, ki učijo evangelij, vključno z vami. Ko učite evangelij Jezusa Kristusa, je Sveti Duh lahko z vami, da vas vodi in da v mislih in srcih tistih, ki jih učite, pričuje o resnici (gl. Nauk in zaveze 8:2). Kadar učite, niste sami, ker »ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh« (Marko 13:11).

Sveti Duh je pravi učitelj. Noben zemeljski učitelj, ne glede na to, kako vešč oziroma izkušen je, ne more nadomestiti njegove vloge v pričevanju o resnici, pričevanju o Kristusu in spreminjanju src. Vendar so vsi učitelji lahko orodje, da Božjim otrokom pomagajo, da se učijo z Duhom.

Kako učiti z Duhom

• Pripravite se duhovno.

• Vedno bodite pripravljeni, da se boste odzvali na duhovne vzgibe o potrebah učencev.

• Ustvarite okolje in priložnosti, da bo učence učil Sveti Duh.

• Učencem pomagajte iskati, prepoznati in udejanjiti osebno razodetje.

• Pogosto pričujte in učence prosite, naj spregovorijo o svojih občutkih, izkušnjah in pričevanjih.

Odrešenik se je duhovno pripravil na poučevanje

Odrešenik je zato, da bi se pripravil na služenje, preživel štirideset dni v puščavi, »da bi bil z Bogom« (Prevod Josepha Smitha, Matej 4:1 [Matej 4:1, opomba b]). A njegove duhovne priprave so se začele veliko prej. Ko ga je Satan skušal, je lahko uporabil »besede življenja«, ki jih je ohranjal za »tisto uro«, ko jih je potreboval (Nauk in zaveze 84:85). Razmislite o svojih prizadevanjih, da se duhovno pripravite na poučevanje. Kaj se iz Mateja 4:1–11 naučite o tem, kako v svojih duhovnih pripravah lahko sledite Odrešenikovemu vzoru?

Duh je pravi učitelj in pravi vir spreobrnitve. Za prepričljivo poučevanje evangelija ni treba zgolj pripraviti lekcije, temveč da se duhovno dobro pripravite veliko prej, preden začnete učiti. Če ste duhovno pripravljeni, boste pri poučevanju lahko bolje slišali vodstvo Duha in ga upoštevali. Svetega Duha v svoje poučevanje povabite tako, da ga povabite v svoje življenje. To pomeni, da si marljivo prizadevate slediti Odrešenikovemu vzoru in z vsem srcem živeti po njegovem evangeliju. In ker nihče od nas tega ne dela popolno, to pomeni tudi, da se vsak dan pokesamo.

Vprašanja za razmislek: Kaj za vas pomeni, da se duhovno pripravite na poučevanje? Kaj čutite, da bi morali narediti, da boste izboljšali to, kako se pripravite duhovno? Kako mislite, da duhovna priprava lahko spremeni vaše poučevanje?

Iz svetih spisov: Ezra 7:10; Luka 6:12; Alma 17:2–3, 9; Nauk in zaveze 11:21; 42:13–14

Odrešenik je bil vedno pripravljen, da se odzove na potrebe ljudi

Jair, načelnik shodnice, je padel pred Jezusove noge in ga rotil, naj pomaga njegovi umirajoči hčeri. Jezus se je z učenci prebijal skozi prenatrpane ulice proti Jairovi hiši, ko se je nenadoma ustavil. »Kdo je tisti, ki se me je dotaknil?« je vprašal. To se je zdelo čudno vprašanje – kdo se ga v prerivajoči množici ni dotaknil? A Odrešenik je zaznal, da se mu je v množici nekdo približal s posebno potrebo in z vero, da bo deležen zdravljenja, ki ga nudi on. Še vedno je bil čas, da obišče Jairovo hčer. A najprej je rekel ženski, ki se je dotaknila njegovih oblačil: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!« (Gl. Luka 8:41–48.)

Morda se boste kot učitelj včasih znašli v naglici, da bi predelali nekaj, kar ste pripravili, da boste učili. Čeprav je to morda pomembno, poskrbite, da v naglici ne boste nenamerno spregledali nujne potrebe nekoga, ki ga učite. Poleg duhovnega vodstva, za katerega ste si prizadevali, ko ste se pripravljali na poučevanje, si, medtem ko učite, prizadevajte tudi za vodstvo Duha. Poskušajte zaznati potrebe, vprašanja in zanimanja učencev. Sveti Duh vam lahko pomaga spoznati, kako učenec sprejema oziroma razume to, kar ste učili. Občasno vas lahko spodbudi, da spremenite svoje načrte. Na primer, lahko vas navdihne, da boste za neko temo porabili več časa, kot ste nameravali, ali pustili nekaj diskusij za kasneje, zaradi nečesa, kar je za učence pomembnejše, da vedo.

Vprašanja za razmislek: Kdaj ste občutili, da je starš ali drug učitelj opazil potrebe, ki jih imate kot učenec? Ali tisti, ki jih učite, vedo, da vas bolj zanima njihovo učenje kot dokončanje lekcije? Kako lahko bolje pokažete svoje zanimanje?

Iz svetih spisov: 1 Peter 3:15; Alma 32:1–9; 40:1; 41:1; 42:1

Odrešenik je ljudem pripravil priložnosti, da jih uči Sveti Duh

V Jezusovem času je bilo številnim težko razumeti, kdo v resnici je Jezus, a mnenj je bilo veliko. »Eni, da je Janez Krstnik,« so poročali učenci, »drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« A nato je Jezus postavil vprašanje, ki je njegove učence spodbudilo, naj pustijo mnenja drugih in se zazrejo v srce: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Hotel je, da svojega odgovora ne najdejo v mesu in krvi, ampak neposredno od »moj[ega] Oče[ta], ki je v nebesih«. Tovrstno pričevanje – osebno razodetje od Svetega Duha – je Petru omogočilo, da je izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« (Gl. Matej 16:13–17.)

Da bodo ljudje, ki jih učite, duhovno preživeli v poslednjih dneh, bodo potrebovali duhovno pričevanje o resnici. Vi jim ga ne morete dati, lahko pa jih povabite, spodbujate, navdihujete in učite, da si zanj prizadevajo. S svojimi besedami in dejanji lahko pojasnite, kako ključen je Sveti Duh za evangelijsko učenje. Razmislite, denimo, o učnem okolju, ki ga ustvarite in spodbujate. Nekaj tako preprostega, kot je razporeditev stolov v prostoru ali kako pozdravite učence in se z njimi pogovarjate, določi duhovno vzdušje za izkušnjo, ki jo bodo imeli učenci. Tudi učence lahko prosite, naj se duhovno pripravijo, da se bodo učili, prav kot se vi pripravite, da boste učili. Prosite jih, naj prevzamejo odgovornost za svojega duha. In poskrbite lahko za priložnosti, da bodo čutili, da jim Duh pričuje o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju. To pričevanje bo zanje postalo »skala« »in vrata podzemlja [jih] ne bodo premagala« (Matej 16:18).

Vprašanja za razmislek: Kaj ste opazili, da prispeva k duhovnemu okolju za učenje evangelija? Kaj odvrača od tega? Kaj ljudem, ki jih učite, pomaga, da se učijo od Duha? Pomislite na okolje, kjer najpogosteje učite. Kako se počutite, ko ste tam? Kako lahko učinkoviteje poskrbite za prisotnost Duha?

Iz svetih spisov: Luka 24:31–32; Janez 14:26; 16:13–15; Moroni 10:4–5; Nauk in zaveze 42:16–17; 50:13–24

Ko učimo, lahko učence prosimo, naj pridobijo svoje duhovno pričevanje o resnici.

Odrešenik je drugim pomagal iskati, prepoznati in udejanjati osebno razodetje

Gospod se želi pogovarjati z nami – in želi, da vemo, da se pogovarja z nami. Leta 1829 je 22-letni šolski učitelj po imenu Oliver Cowdery izvedel za drzen, navdušujoč nauk, da vsakdo lahko prejme osebno razodetje. Vendar je imel vprašanja, podobna tem, o katerih se sprašujejo številni med nami: »Ali Gospod res poskuša govoriti z mano? Kako naj vem, kaj mi govori?« Da bi Jezus Kristus Oliverju odgovoril na ta vprašanja, ga je prosil, naj se spomni osebnega trenutka duhovnega iskanja. »Mar te glede te zadeve nisem v mislih pomiril?« je vprašal (gl. Nauk in zaveze 6:21–24). Kasneje je Oliverja učil o drugih načinih, kako mu Duh lahko govori (gl. Nauk in zaveze 8:2–3; 9:7–9; gl. tudi Nauk in zaveze 11:12–14).

Ker živimo v svetu, ki se tako pogosto ne meni za duhovne stvari, vsi potrebujemo pomoč, da prepoznamo glas Duha. Morda smo občutili Duha, ne da bi se tega zavedali. In vsi se lahko več naučimo o tem, kako naj iščemo Duha, prepoznamo njegov vpliv in udejanjamo vzgibe, ki nam jih da. Ko učite, učencem pomagajte odkriti, kako vse se Duh lahko pogovarja – in kako se je pogovarjal z njimi. Eden največjih darov, ki ga kot učitelj lahko poklonite, je, da ljudem, ki jih učite, pomagate napredovati v tem vseživljenjskem iskanju osebnega razodetja.

Vprašanja za razmislek: Zakaj je pomembno, da se naučimo prejemati osebno razodetje? Ali vam je kdaj kdo pomagal, da ste razumeli, kako iskati in prepoznati razodetje? Kako lahko tiste, ki jih učite, spodbudite, naj iščejo, prepoznajo in udejanjajo razodetje od Svetega Duha?

Iz svetih spisov: Galačanom 5:22–23; Alma 5:45–47; Nauk in zaveze 42:61; 121:33; Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:8–20

Odrešenik je pričeval tistim, ki jih je učil

Jezus si je v še posebej ljubečem trenutku poučevanja in služenja prizadeval potolažiti svojo prijateljico Marto, katere brat je umrl. Preprosto ji je pričeval o večni resnici: »Tvoj brat bo vstal.« (Janez 11:23) Njegovo pričevanje je Marto spodbudilo, da je tudi ona pričevala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« (Janez 11:24) Bodite pozorni, kako se ta vzorec ponovi v Janezu 11:25–27. Kakšen vtis na vas naredi Odrešenikov vzor? Zakaj je to, da pričujemo o evangelijskih resnicah, tako pomemben del poučevanja?

Vaše pričevanje ima lahko močan vpliv na tiste, ki jih učite. Ni treba, da je gostobesedno ali dolgo. In ni treba, da se začne z »Rad bi pričeval«. Preprosto povejte, kar veste z močjo Svetega Duha. Pričevanje o resnici je najmočnejše, kadar je neposredno in iskreno. Pogosto pričujte o Odrešeniku, njegovem evangeliju, o njegovi moči v vašem življenju, in tiste, ki jih učite, spodbudite, naj delajo enako. In spomnite se, da včasih najmočnejše pričevanje ne pride od učitelja, temveč od drugega učenca.

Vprašanja za razmislek: V svetih spisih poiščite primere, ki ponazarjajo močan vpliv tega, ko nekdo pričuje. Kaj se naučite iz teh primerov? Kdaj ste bili blagoslovljeni, ko je nekdo pričeval? Kako je vaše pričevanje vplivalo na tiste, ki jih učite? Kako je vplivalo na vas?

Iz svetih spisov: Apostolska dela 2:32–38; Mozija 5:1–3; Alma 5:45–48; 18:24–42; 22:12–18; Nauk in zaveze 46:13–14; 62:3

Nekaj predlogov, kako lahko udejanjate to, kar se učite

• Učence prosite, naj povedo, kaj jih je učil Sveti Duh, ko so preučevali Božjo besedo.

• Vnaprej se pripravite, da boste med poučevanjem prejeli duhovne vzgibe.

• Zapišite duhovne vtise, ki jih dobite, ko se pripravljate.

• Članom razreda občasno dajte priložnost, da tiho razmislijo, kaj jih uči Duh.

• Uporabite sveto glasbo in slike, da privabite vpliv Duha.

• Prisluhnite vzgibom, ko načrtujete in učite, in bodite pripravljeni prilagoditi svoje načrte.

• Vsem učencem nudite priložnosti, da pričujejo o tem, kaj se učijo.

• Pomagajte drugim prepoznati, kdaj je prisoten Duh.

• Živite resnice, ki jih učite, da lahko pričujete o njih.

• Sledite navdihom, da boste učili v spontanih vsakdanjih trenutkih.