»Predlogi za razna učna okolja in učence«, Učimo kakor Odrešenik: Za vse, ki poučujete doma in v Cerkvi (2022)
»Predlogi za razna učna okolja in učence«, Učimo kakor Odrešenik
Predlogi za razna učna okolja in učence
Načela, da učimo kakor Odrešenik, lahko uporabimo v vsaki učni priložnosti – doma, v cerkvi in drugod. Vendar vsaka priložnost pride s svojimi značilnimi okoliščinami. To poglavje nudi dodatne predloge, posebej za različne učence in učna okolja.
Dom in družina
Dom je najboljši kraj za poučevanje in učenje evangelija
Predsednik Russell M. Nelson je učil, da bi moral biti dom »središče evangelijskega učenja« (»Postanimo vzorni sveti iz poslednjih dni«, generalna konferenca, okt. 2018). Poučevanje, ki se odvija v cerkvi ali na seminarju, je dragoceno in potrebno, vendar je mišljeno kot podpora poučevanju, ki se odvija doma. Osrednje okolje – in najboljše okolje – za učenje evangelija, tako za nas kot naše družine, je dom.
A to ne pomeni, da se dobro evangelijsko učenje doma odvija samodejno; za to je potreben temeljit trud. Predsednik Nelson je nakazal, da boste morda morali »spremeniti« oziroma »preoblikovati svoj dom« – ne nujno tako, da porušite zidove ali dodate novo talno oblogo, ampak verjetno tako, da ocenite splošno vzdušje v svojem domu, vključno s svojim prispevkom k temu vzdušju (»Postanimo vzorni sveti iz poslednjih dni«). Na primer, razmislite o glasbi, videih in drugih medijih v svojem domu; o slikah na stenah; in o tem, kako člani vaše družine govorijo in ravnajo drug z drugim. Ali vse to vabi vpliv Svetega Duha? Ali si kot posamezniki in kot družina vzamete čas za evangelijsko učenje? Ali se družinski člani čutijo ljubljene, varne in blizu Bogu, kadar so doma?
Morda ne menite, da imate nadzor nad duhovnim vzdušjem v svojem domu. Če je tako, bodite kar najboljši vpliv in Gospoda prosite za pomoč. Spoštoval bo vaša pravična prizadevanja. Kadar poskušate učiti in se učiti evangelij, tudi če ne vidite takoj želenih rezultatov, uspevate.
Učenje doma je osnovano na odnosih
Poved »Imejte radi tiste, ki jih učite«, se nanaša na vsa okolja za poučevanje evangelija, a doma bi morala biti ljubezen najnaravnejša in najgloblje občutena. Tudi če je vaš dom daleč od idealnega, bi moral biti središče evangelijskega učenja, ker se tam gradijo najtrajnejši odnosi. Učitelji zunaj doma imajo morda več izkušenj oziroma usposobljenosti za učitelja, a nikoli ne morejo podvajati potenciala za ljubeče, večne odnose, ki obstajajo doma. Zato gojite te odnose. Uporabite čas in trud, ki je potreben, da poslušate člane svoje družine in krepite zaupanje in razumevanje z njimi. To bo pomagalo ustvariti trden temelj za vaša prizadevanja, da bi evangelij poučevali in se učili doma.
Učenje doma je lahko načrtovano, pa tudi spontano
Večina učnih ur v Cerkvi poteka enkrat tedensko z določenim začetkom in koncem, a doma ni vedno tako. Na urniku imate nemara lekcijo za družinski večer ali družinsko preučevanje svetih spisov, a učne priložnosti v družini se pogosto pojavijo v neformalnih vsakdanjih trenutkih – med obrokom, opravki, pri igri, poti na delo ali v šolo, branjem knjige ali med skupnim gledanjem filma. Nevihta je lahko priložnost, da govorite o tem, kako nas Odrešenik varuje pred duhovnimi nevihtami. Najstnik, ki ga čaka težka odločitev, je morda pripravljen, da se uči o osebnem razodetju. Prestrašenemu otroku bo morda koristilo vaše pričevanje o Tolažniku. Otroke, ki se grdo obnašajo ali grdo ravnajo drug z drugim, lahko učite o kesanju in odpuščanju.
Ker so takšni trenutki nenačrtovani, se na njih ne morete pripraviti tako, kot bi se sicer pripravili na običajno lekcijo. Vendar se lahko pripravite, tako da ste dojemljivi za Duha in si prizadevate, da ste »vselej /…/ pripravljeni« (1 Peter 3:15). Vsak trenutek lahko postane trenutek za poučevanje ali učenje.
Učenje doma je sestavljeno iz majhnih, preprostih in doslednih prizadevanj
Starši včasih izgubijo pogum, kadar se njihovi poskusi, da bi evangelij učili doma, ne zdijo uspešni. Zdi se, da samo z enim družinskim večerom, enim preučevanjem svetih spisov ali enim pogovorom o evangeliju ne bi veliko dosegli. A seštevek majhnih preprostih prizadevanj, ki jih sčasoma dosledno ponavljamo, je lahko močnejši in bolj krepilen kot občasen mogočen trenutek ali prelomna lekcija. »[V]se se mora zgoditi ob svojem času,« je rekel Gospod. »Zatorej se ne naveličajte delati, kar je dobro, kajti polagate temelje velikega dela. In iz majhnih stvari nastane to, kar je veliko.« (Nauk in zaveze 64:32–33; gl. tudi Alma 37:6–7) Zato ne obupajte in naj vas ne skrbi za to, da bi vsakič uspeli narediti nekaj velikega. Samo bodite dosledni v svojih prizadevanjih.
Doma sta učenje in življenje neločljiva
Evangelij doma sprejme takojšen pomen. Ljudje, s katerimi tam preučujete evangelij, so ljudje, s katerimi ga boste živeli – vsak dan. Dejansko je večino časa življenje po evangeliju to, kako se evangelij učimo. Torej, ko se učite in poučujete evangelij doma, iščite, kako bi to, kar se učite, povezali s tem, kar delate. V vašem domu naj bo evangelij nekaj, po čem si prizadevate živeti, ne samo nekaj, o čemer se pogovarjate.
Učenje otrok
Otroci potrebujejo raznolikost
Vsi otroci so različni in ko rastejo, se njihove potrebe spreminjajo. Različne učne metode vam bodo pomagale poskrbeti za njihove različne potrebe. Na primer, razmislite, da bi uporabili naslednje:
-
Zgodbe. Zgodbe otrokom pomagajo uvideti, kako se evangelij navezuje na vsakdanje življenje. Uporabite zgodbe iz svetih spisov, iz vašega življenja, iz vaše družinske zgodovine ali iz cerkvenih revij, zlasti zgodbe o Odrešeniku. Načrtujte, da boste otroke vključili v zgodbo – tako da držijo slike, ponavljajo besedne zveze ali odigrajo vloge.
-
Vizualni pripomočki. Slike, videi in predmeti otrokom pomagajo, da lažje razumejo evangelijska načela in si jih zapomnijo. Veliko slik in videov lahko najdete v medijski knjižnici na ChurchofJesusChrist.org.
-
Glasba. S hvalnicami in drugimi svetimi pesmimi bodo otroci lažje začutili Božjo ljubezen ter Duha in se učili evangelijske resnice. Melodije, ritmi in preproste rime otrokom lahko pomagajo, da bodo evangelijske resnice pomnili še veliko let. Kadar z otroki pojete, jim pomagajte odkriti in razumeti načela, ki jih pesmi učijo.
»Večina otrok se najbolje uči, če uporabljajo več čutov. Poiščite pristope, ki bodo pripomogli, da bodo otroci med učenjem uporabljali vid, sluh in tip. V nekaterih situacijah boste morda celo našli načine, kako vključiti čuta vonja in okusa!
Otroci so ustvarjalni
Ko otroke prosite, naj narišejo, zgradijo, pobarvajo ali napišejo nekaj, kar se nanaša na evangelijsko načelo, jim pomagate bolje razumeti to načelo in jim priskrbite otipljiv opomnik tega, kar so se naučili. Svoje umetnine lahko uporabijo tudi, da drugim povejo, kaj so se naučili. Vsaka izdaja revije Prijatelj vsebuje ustvarjalne dejavnosti za otroke.
Otroci so radovedni
Kadar otroci postavljajo vprašanja, nanje glejte kot na priložnosti, ne kot motnje. Vprašanja otrok so znak, da so se pripravljeni učiti, in njihova vprašanja vam dajo dragocen vpogled v to, o čem otroci razmišljajo in kaj čutijo. Pomagajte jim spoznati, da odgovore na svoja duhovna vprašanja lahko najdejo v svetih spisih in besedah živih prerokov.
Otroci potrebujejo ljubezen, tudi kadar so moteči
Včasih otrok s svojim obnašanjem moti druge pri učenju. Večina vedenjskih motenj se razvije zaradi neizpolnjene potrebe. Ko se to zgodi, bodite potrpežljivi, ljubeči in razumevajoči do izzivov, s katerimi se otrok morda sooča. Morda potrebuje samo več priložnosti za sodelovanje v lekciji na pozitiven način – na primer, tako da drži sliko, nekaj nariše ali prebere odlomek iz svetih spisov.
Če otrok še naprej moti, bi bilo morda dobro, da se z njim osebno pogovorite. V ljubečem duhu in potrpežljivo mu pojasnite svoja pričakovanja in to, da verjamete, da jih lahko doseže. Otroka pohvalite, kadar sprejme boljše odločitve.
Otroci lahko veliko prispevajo
Ko se otroci naučijo nekaj novega, to seveda želijo povedati drugim. Spodbujajte to željo, tako da otrokom daste priložnosti, da drug drugega, svoje družinske člane in prijatelje učijo evangelijska načela. Prosite jih tudi, naj vam zaupajo svoje misli, občutke in izkušnje, ki se nanašajo na načela, ki jih učite. Ugotovili boste, da so njihovi vpogledi preprosti, čisti in prepričljivi.
Otroci lahko občutijo Duha, a morda potrebujejo pomoč, da prepoznajo njegov vpliv
Celo otroci, ki še niso dobili daru Svetega Duha, lahko čutijo njegov vpliv, zlasti kadar se učijo o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju. Kadar sprejemajo pravične odločitve, lahko čutijo Odrešenikovo odobravanje preko Duha. Otroke učite, kako vse se Duh pogovarja z nami. Pomagajte jim prepoznati njegov glas, ko jim govori. To jim bo pomagalo razviti navado, da bodo vse svoje življenje iskali in udejanjali osebno razodetje.
Učenje mladine
Mladi imajo velik potencial
Mladi imajo potencial, da delajo izjemne stvari, ko služijo Gospodu. Veliko izkušenj, zapisanih v svetih spisih, ponazarja, da Bog zaupa v duhovne sposobnosti mladih ljudi. Če mladi čutijo, da jim zaupate, bo njihovo zaupanje v njihov božanski potencial raslo in začudeni boste, kaj lahko dosežejo. Ljubeče jim pomagajte videti, kaj nebeški Oče ve, da lahko postanejo. Sledite Odrešenikovemu zgledu, tako da jih imate še naprej radi in jih spodbujajte, z njimi potrpežljivo delajte in nad njimi nikoli ne obupajte.
Mladi se učijo o sebi
Mladi, ki jih učite, oblikujejo temelje svojega pričevanja. So v postopku odkrivanja svojih verovanj in prepričanj. Sprejemajo odločitve, ki bodo vplivale na smer njihovega življenja. Da bi mladi, ki jih učite, duhovno preživeli v teh hudih časih in izpolnili poslanstvo, ki jim ga je dal Gospod, bodo morali vedeti, kako naj najdejo moč v svojih preizkušnjah, odgovore na svoja vprašanja in pogum, da bodo »pričeva[li] o Bogu« (Mozija 18:9).
Mladi imajo naraščajočo željo po učenju z razmišljanjem in izkušnjami, namesto da jim preprosto povemo stvari. To pomeni, da bo poučevanje mladine zahtevalo dobro sposobnost poslušanja. Če bodo mladi čutili, da jih razumemo, bodo bolj odprti za nasvete in vodstvo. Zagotovite jim, da jih Gospod pozna in jim bo pomagal, ko se bodo mučili z vprašanji in preizkušnjami. Vero vanj lahko izražajo z razvijanjem navad vsakodnevne molitve in preučevanja svetih spisov ter s služenjem drugim. Spodbujanje mladine k sodelovanju pri cerkvenih učnih urah in samostojnemu preučevanju jim lahko pomaga, da bodo pridobili osebne izkušnje, ki bodo krepile njihovo pričevanje o njihovi božanski dediščini.
Veliko mladih vešče uporablja tehnologijo
Če imajo mladi, ki jih učite, svoje elektronske naprave, se spomnite, da so te naprave orodje za izboljšanje učenja. Učite jih, kako naj uporabljajo elektronske svete spise in druga gradiva, ki jih najdemo v evangelijski knjižnici. Pošiljate jim lahko tudi sporočila in povezave, da se bodo z njihovo pomočjo pripravili na prihodnje lekcije.
Učenje odraslih
Odrasli lahko prevzamejo odgovornost za svoje učenje
Odrasli učenci so sposobni, da delujejo sami v evangelijskih učnih okoljih (gl. 2 Nefi 2:26). Prosite ji, naj se pripravijo na evangelijske pogovore, tako da nekaj vnaprej preučijo, in jih spodbudite, naj povedo, kaj jih uči Duh. Lahko jih tudi vprašate, o katerih evangelijskih načelih bi se radi več časa skupaj učili.
Odrasli se med učenjem navezujejo na osebne izkušnje
Job je izjavil: »Pri osivelem je modrost, dolgo življenje pomeni razsodnost.« (Job 12:12) Običajno modrost in duhovno razumevanje prideta po letih izkušenj. Ko učite odrasle, jih prosite, naj povedo izkušnje, ki so okrepile njihovo vero v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa. To jim bo dalo priložnosti, da bodo pričevali o tem, kako so spoznali, da so evangelijska načela, ki jih preučujejo, prava. Pripovedovanje izkušenj bo okrepilo tudi odnose med tistimi, ki jih učite, in jim pomagalo, da bodo »vsi prejeli poduk vseh« (Nauk in zaveze 88:122).
Odrasli iščejo koristno uporabo
Odrasli, ki jih učite, imajo morda veliko vlog in odgovornosti v svojem poklicu, skupnosti, cerkvenem poklicu in družini. Kadar preučujejo evangelij, pogosto razmišljajo, kako jim to, kar se učijo, lahko pomaga v teh vlogah. Prosite jih, naj pogledajo, kakšen pomen ima Božja beseda v njihovih edinstvenih okoliščinah. To lahko naredite tako, da jih vprašate, kaj jim pomenijo evangelijska načela in kako jih lahko uporabijo v svojem življenju.
Odrasli lahko razmišljajo kompleksno
Odrasli zaradi svojih izkušenj in vedenja vedo, da na evangelijska vprašanja ni vselej preprostih odgovorov. Cenijo lahko, da ima svetospisni odlomek več pomenov, in evangelijska načela lahko uporabijo v različnih življenjskih situacijah. Prosite jih, naj razmislijo, v kakšnem odnosu so različna evangelijska načela in to kar se dogaja v njihovem življenju. Spodbujajte sodelovanje in pogovor, da se lahko učijo iz edinstvenih vidikov drug drugega.
Poučevanje ljudi s posebnimi potrebami
Vsaki osebi pomagajte pri rasti in napredku
Joseph Smith je učil: »Vsi umi in duše, ki jih je Bog kdaj poslal na svet, so dojemljivi za prosvetljenje.« (Teachings of Presidents of the Church: Joseph Smith [2007], 210) Predvidevajte, da so vsi Božji otroci sposobni osebnostno rasti in napredovati. Gospoda prosite, naj vam pomaga ugotoviti, kako lahko pomagate vsakomur.
Seznanite se s posebnimi potrebami
Govorite z učenci ali njihovimi starši oziroma skrbniki. Ugotovite, kako se vsak posameznik najbolje uči in katere strategije so najkoristnejše. Lahko se tudi posvetujete z drugimi voditelji in učitelji, ki vam bodo posredovali svoje izkušnje in spoznanja. Za strategije poučevanja, ki vam bodo v pomoč, glejte disabilities.ChurchofJesusChrist.org.
Ustvarite pozitivno vzdušje
Ustvarite pozitivno vzdušje, kjer se bo vsak čutil varnega in ljubljenega. Ne predpostavljajte, da so vsi učenci s posebnimi potrebami enaki, in z vsakim ravnajte ljubeče in spoštljivo. Druge spodbujajte, naj bodo prijazni in naj sprejemajo vse.
Poskrbite, da lahko vsi sodelujejo
Manjše prilagoditve dejavnosti lahko pripomorejo, da se bodo lahko učili vsi učenci, tudi tisti, ki imajo telesne omejitve ali težave z učenjem. Če na primer neka dejavnost predvideva, da pokažete sliko, raje zapojte ustrezno pesem, da vključite slabovidne učence.
Vzpostavite ustaljen urnik in red
Ena možnost za to je, da izdelate plakat z urnikom. V urnik lahko vključite molitve, čas za učenje in dejavnosti. Upoštevanje urnika lahko prispeva k zmanjšanju občutkov negotovosti in tesnobe pri nekaterih učencih.
Razumeti morate, zakaj pride do izzivalnega vedenja
Poučite se o prizadetostih ali okoliščinah, ki bi morda vplivale na neprimerno obnašanje osebe. Bodite posebej pozorni na to, kaj se dogaja, ko nastopi izzivalno vedenje. V duhu molitve razmislite, kako spremeniti situacijo, da bi bolje pomagali učencem.
Več o poučevanju ljudi s posebnimi potrebami boste izvedeli na disabilities.ChurchofJesusChrist.org.
Virtualno poučevanje
Seznanite se s tehnologijo
Pred učno uro ali sestankom si vzemite nekaj časa, da se seznanite s tehnologijo, ki jo boste uporabljali. Raziščite nekaj njenih možnosti, recimo, kako prikazati videe ali slike. Premislite, da bi z družinskimi člani ali prijatelji pred sestankom opravili »preizkus«.
Večina oddelkov in kolov ima tehnološkega strokovnjaka. Morda poznate tudi druge, ki imajo izkušnje z virtualnimi sestanki. Prosite jih za nasvet ali smernice.
Odstranite možne motnje
Po možnosti poiščite miren prostor, kjer se boste udeležili sestanka. Hrup v ozadju je lahko moteč. Učence spodbudite, naj naredijo enako oziroma naj svoje mikrofone izklopijo, če ne govorijo.
Uporabite kamero
Po možnosti imejte vklopljeno kamero, da bodo učenci videli vaš obraz. Prosite jih (a od njih ne zahtevajte), naj kamere vklopijo tudi sami. Tako lahko pomagate ustvariti duha enotnosti in vzajemne podpore.
Uporabite možnost virtualnega klepeta
Veliko programov za virtualne sestanke udeležencem omogoča, da vprašanja ali komentarje vtipkajo v okno za klepet. Nekateri udeležencem omogočajo tudi, da virtualno dvignejo roke. Opozorite jih na te možnosti. Nekoga lahko zadolžite, naj bo pozoren na dvignjene roke ali komentarje v klepetu, zato da boste svojo pozornost lahko osredotočili na vodenje pogovora.
Poiščite možnosti, da vključite učence
Virtualno učno okolje ljudem včasih oteži, da bi jih videli in slišali. Zavestno si prizadevajte, da boste vključili tiste, ki želijo biti vključeni. Včasih to pomeni razdelitev v manjše skupine (na primer, razdelitev velikega razreda nedeljske šole). Včasih pomeni, da učence vnaprej prosite, naj sodelujejo na konkreten način. Ne dopustite, da bi omejitve tehnologije povzročile, da bi pozabili ali spregledali ljudi, ki se želijo in so se pripravljeni učiti.