1 In zgodilo se je v dneh Aháza, Jotámovega sina, Uzijevega vnuka, Judovega kralja, da sta Recín, arámski kralj, in Pékah, Remaljájev sin, Izraelov kralj, šla proti Jeruzalemu, da bi se vojskovala z njim, vendar ga nista mogla premagati.

2 In Davidovi hiši je bilo povedano, rekoč: Arám je združen z Efrájimom. In njegovo srce je vztrepetalo, in srce njegovega ljudstva, kakor gozdno drevje vztrepeta pred vetrom.

3 Potem je Gospod Izaiju rekel: Pojdi sedaj Aházu naproti, ti in Šeár Jašúb, tvoj sin, na konec vodovoda gornjega zbiralnika, na glavno cesto ob belivčevem polju,

4 in mu reci: Pazi in miruj; ne boj se, niti naj se ti srce ne plaši zavoljo dveh repov teh kadečih se ogorkov, zavoljo silovite Recínove jeze nad Arámom in jeze Remaljájevega sina.

5 Ker so Arám, Efrájim in Remaljájev sin podvzeli hudoben naklep zoper tebe, rekoč:

6 Pojdimo nad Juda in ga vznemirimo in si ga podvrzimo in v njegovi sredi postavimo kralja, da, Tabeálovega sina.

7 Tako govori Gospod Bog: To ne bo obveljalo, niti se ne bo zgodilo.

8 Kajti glava Aráma je Damask in glava Damaska Recín; in v petinšestdesetih letih bo Efrájim razbit, da ne bo ljudstvo.

9 In glava Efrájima je Samarija in glava Samarije je Remaljájev sin. Če ne boste verjeli, zagotovo ne boste utrjeni.

10 Nadalje je Gospod spet govoril Aházu, rekoč:

11 Gospoda, svojega Boga, prosi za znamenje; zanj prosi bodisi v globinah ali v višavah zgoraj.

12 Aház pa je rekel: Ne bom prosil, niti ne bom skušal Gospoda.

13 In rekel je: Poslušajte torej, o Davidova hiša; ali vam je malenkost utrujati ljudi, toda mar boste utrujali tudi mojega Boga?

14 Zato vam bo sam Gospod dal znamenje — glejte, devica bo spočela in rodila bo sina in imenovala ga bo Emanuel.

15 Maslo in med bo jedel, da bo lahko znal zavračati húdo in izbirati dobro.

16 Kajti preden bo otrok znal zavračati húdo in izbirati dobro, bosta deželo, ki jo sedaj prezirate, zapustila oba njena kralja.

17 Gospod bo nadte in nad tvoje ljudstvo in nad hišo tvojega očeta poslal dneve, kakršnih od dneva, ko je Efrájim odšel od Juda, asirskega kralja, še ni bilo.

18 In tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod požvižgal muhi, ki je v najskrajnejšem delu Egipta, in čebeli, ki je v asirski deželi.

19 In prišle bodo in se vse odpočile v opustošenih dolinah in v luknjah v skalah in na vseh trnih in na vsem grmovju.

20 Istega dne bo Gospod z britvijo, ki so jo najeli ti onkraj reke, po asirskem kralju, obril glavo in dlake na nogah; in ostrigel bo tudi brado.

21 In tisti dan se bo zgodilo, da bo človek hranil telico in dve ovci;

22 in zgodilo se bo, da bo zavoljo obilice mleka, ki ga bodo dajale, jedel maslo; kajti maslo in med bo jedel vsak, ki bo ostal v deželi.

23 In tisti dan se bo zgodilo, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč trt po tisoč srebrnikov, ki bo za bodičevje in trnje.

24 Tjakaj bodo šli možje s puščicami in loki, ker bo vsa dežela postala bodičevje in trnje.

25 In na vse hribe, ki jih bodo okopavali z motiko, tjakaj strah pred bodičevjem in trnjem ne bo prišel; ampak jih bodo pasli voli in teptala manjša živina.