1 In sedaj glejte, zgodilo se je, da so vsi ljudje v deželi slišali te besede in temu pričevali. In po teh besedah je bila v deželi tišina veliko ur;

2 kajti tako velika je bila osuplost ljudstva, da so prenehali tožiti in ječati zavoljo izgube svojega sorodstva, ki je bilo pobito; zato je bila v vsej deželi tišina veliko ur.

3 In zgodilo se je, da je glas ponovno prišel k ljudem in vsi ljudje so slišali in temu pričevali, rekoč:

4 O ljudstvo teh velikih mest, ki so padla, ki ste Jakobovi potomci, da, ki ste iz Izraelove hiše, kako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, in sem vas hranil.

5 In spet, kako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, da, o ljudstvo iz Izraelove hiše, ki ste padli; da, o ljudstvo iz Izraelove hiše, vi, ki prebivate v Jeruzalemu, kakor vi, ki ste padli; da, kako često sem vas zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta, in vi niste hoteli.

6 O Izraelova hiša, ki sem ji prizanesel, kako često vas bom zbral, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, če se boste pokesali in se v srcu trdno odločeni vrnili k meni.

7 Če pa ne, o Izraelova hiša, bodo kraji vaših prebivališč postali zapuščeni do časa, ko se bo izpolnila zaveza z vašimi očeti.

8 In sedaj se je zgodilo, da so ljudje, ko so te besede slišali, glejte, začeli ponovno jokati in ječati zaradi izgube svojega sorodstva in prijateljev.

9 In zgodilo se je, da so tako minili trije dnevi. In bilo je zjutraj in tema se je razblinila z obličja dežele in zemlja se je prenehala majati in skale so se prenehale klati in strašno ječanje je prenehalo in ves hrupen trušč je minil.

10 In zemlja se je ponovno spojila, da je stala; in žalovanje in jok in stok ljudi, ki so jih pustili pri življenju, je prenehalo; in njihovo žalovanje se je spremenilo v radost in njihovo obžalovanje v slavljenje in zahvaljevanje Gospodu Jezusu Kristusu, njihovemu Odkupitelju.

11 In doslej so se izpolnili sveti spisi, ki so jih govorili preroki.

12 In pravičnejši del ljudstva je bil ta, ki je bil odrešen, in ti so sprejeli preroke in jih niso kamenjali; in njim, ki niso prelivali krvi svetih, je bilo prizanešeno —

13 in prizanešeno jim je bilo in niso potonili in bili pokopani v zemlji; in niso utonili v morskih globinah; in niso zgoreli v ognju, niti ni nič padlo nanje in jih zmlelo do smrti; in ni jih odnesel vihar; niti jih nista premagali dimna in temna meglica.

14 In sedaj, kdor bere, naj razume; ta, ki ima svete spise, naj jih raziskuje in vidi, če vse te smrti in uničenja z ognjem in z dimom in z divjimi viharji in z vrtinčasti viharji in z odprtjem zemlje, da jih sprejme, in če vse to ni zato, da bi se izpolnile prerokbe številnih od svetih prerokov.

15 Glejte, povem vam, da, veliko jih je pričevalo o tem ob Kristusovem prihodu in so bili pobiti, ker so pričevali o tem.

16 Da, prerok Zenos je pričeval o tem in tudi Zenok je govoril glede teh stvari, ker sta pričevala zlasti glede nas, ki smo ostanek njunega potomstva.

17 Glejte, tudi naš oče Jakob je pričeval glede ostanka Jožefovega potomstva. In glejte, mar nismo mi ostanek Jožefovega potomstva? In to, kar pričuje o nas, mar ni zapisano na medeninaste plošče, ki jih je naš oče Lehi prinesel iz Jeruzalema?

18 In zgodilo se je, da je bila konec štiriintridesetega leta, glejte, pokazal vam bom, da je bila Nefijevemu ljudstvu, ki mu je bilo prizanešeno, in tudi tistim, ki so se imenovali Lamanci, ki jim je bilo prizanešeno, izkazana velika naklonjenost in na njihove glave so se izlili veliki blagoslovi, tako da se jim je kmalu po svojem vnebohodu Kristus resnično prikazal —

19 jim pokazal telo in jih poučeval; in poročilo o njegovem delovanju bo dano po temle. Zato zaenkrat preneham govoriti.