1 In zgodilo se je, da je tako minilo tudi petindevetdeseto leto in ljudje so začeli pozabljati znamenja in čudesa, ki so jih slišali, in se vse manj in manj čudili ob znamenju ali čudesu z neba, tako da so začeli postajati trdosrčni in slepomiselni in so začeli dvomiti v vse, kar so slišali in videli —

2 ker so si v srcu predstavljali neko puhlost, da so to storili ljudje in hudičeva moč, da bi zavajali in ogoljufali srca ljudi; in tako se je Satan ponovno polastil src ljudi, tako da jim je zaslepil oči in jih zavajal, da so verjeli, da je nauk o Kristusu neumnost in puhlost.

3 In zgodilo se je, da so se ljudje začeli krepiti v hudobiji in gnusobah; in niso verjeli, da bo danih še več znamenj oziroma čudes; in Satan je hodil naokrog, zavajal srca ljudi, jih skušal in jih navajal, naj v deželi delajo velike hudobije.

4 In tako je minilo šestindevetdeseto leto in tudi sedemindevetdeseto leto in tudi osemindevetdeseto leto in tudi devetindevetdeseto leto;

5 in minilo je tudi sto let od dni Mozija, ki je bil kralj nad nefijskim ljudstvom.

6 In minilo je šeststo in devet let, odkar je Lehi zapustil Jeruzalem.

7 In minilo je devet let od časa, ko je bilo dano znamenje, o katerem so preroki govorili, da bo Kristus prišel na svet.

8 Nefijci so torej začeli meriti čas od obdobja, ko je bilo dano znamenje oziroma od Kristusovega prihoda; torej je minilo devet let.

9 In Nefi, ki je bil oče Nefija, ki je bil zadolžen za zapise, se ni vrnil v zarahemelsko deželo in ga ni bilo moč najti nikjer v vsej deželi.

10 In zgodilo se je, da so ljudje navkljub veliko pridiganju in prerokovanju, ki je bilo poslano mednje, še vedno ostajali v hudobiji; in tako je minilo tudi deseto leto; in tudi enajsto leto je minilo v krivičnosti.

11 In zgodilo se je v trinajstem letu, da so se po vsej deželi začele vojne in prepiri; kajti Gadiantonovi razbojniki so postali tako številni in so pobili toliko ljudi in razdejali toliko mest in po vsej deželi širili tolikšno smrt in pokol, da je postalo potrebno, da vsi ljudje, tako Nefijci kot Lamanci, primejo za orožje zoper njih.

12 Zato so se vsi Lamanci, ki so se spreobrnili h Gospodu, pridružili svojim bratom, Nefijcem, in bili zavoljo varnosti svojega življenja in svojih žensk in svojih otrok primorani prijeti za orožje zoper te Gadiantonove razbojnike, da, in tudi braniti svoje pravice in privilegije svoje cerkve in svoja čaščenja in svojo prostost in svojo svobodo.

13 In zgodilo se je, da je Nefijcem, preden je minilo to trinajsto leto, zaradi te vojne, ki je postala silno bridka, grozil popoln propad.

14 In zgodilo se je, da so bili Lamanci, ki so se pridružili Nefijcem, prišteti med Nefijce;

15 in prekletstvo jim je bilo odvzeto in njihova koža je postala bela kakor nefijska;

16 in njihovi mladeniči in njihove hčere so postali silno zali in so bili prišteti med Nefijce in imenovali so se Nefijci. In tako se je končalo trinajsto leto.

17 In zgodilo se je na začetku štirinajstega leta, vojna med razbojniki in Nefijevim ljudstvom se je nadaljevala in postala silno bridka; vendar si je Nefijevo ljudstvo pridobilo nekaj prednosti pred razbojniki, tako da so jih iz svojih dežel pregnali nazaj v gore in v njihova skrivališča.

18 In tako se je končalo štirinajsto leto. In v petnajstem letu so prišli nad Nefijevo ljudstvo; in zaradi hudobije Nefijevega ljudstva in veliko njihovih prepirov in razprtij so si Gadiantonovi razbojniki pred njimi pridobili veliko prednosti.

19 In tako se je končalo petnajsto leto in tako je bilo ljudstvo v stanju veliko stisk; in nad njimi je visel meč pogube, tako da so bili tik pred tem, da jih poseka in to zaradi njihove krivičnosti.