1 Sedaj glejte, pokazal vam bom, da v deželi niso postavili kralja; toda istega leta, da, tridesetega leta, so na sodnem stolu pokončali, da, umorili vrhovnega sodnika dežele.

2 In ljudje so bili med seboj razdeljeni; in eden od drugega so se ločili po plemenih, vsak glede na svojo družino in svoje sorodstvo in svoje prijatelje; in tako so zrušili deželno vlado.

3 In vsako pleme si je določilo poglavarja oziroma vodjo; in tako so postali plemena in vodje plemen.

4 Sedaj glejte, med njimi ni bilo človeka, ki ne bi imel velike družine in veliko sorodnikov in prijateljev; zato so njihova plemena postala silno velika.

5 Vse to je bilo torej storjeno in doslej med njimi še ni bilo vojn; in vsa ta krivičnost je prišla nad ljudstvo, ker so podlegli Satanovi moči.

6 In vladni predpisi so bili razveljavljeni zaradi tajne zveze prijateljev in sorodnikov teh, ki so morili preroke.

7 In ti so v deželi povzročili velik prepir, tako da je pravičnejši del ljudstva skoraj ves postal hudoben; da, med njimi je bilo le nekaj pravičnih ljudi.

8 In tako ni minilo šest let, odkar se je večji del ljudstva odvrnil od pravičnosti kakor pes k svojemu izbljuvku ali svinja k valjanju v blatu.

9 Sedaj se je ta tajna zveza, ki je nad ljudstvo prinesla tako veliko krivičnost, zbrala in na čelo postavila moža, ki so ga imenovali Jakob;

10 in imenovali so ga za kralja; zato je postal kralj te hudobne tolpe; in bil je eden najpoglavitnejših, ki so govorili zoper preroke, ki so pričevali o Jezusu.

11 In zgodilo se je, da številčno niso bili tako močni kot plemena ljudstev, ki so se združila, razen da so njihovi vodje uvedli svoje zakone, vsak glede na svoje pleme; vendar so si bili sovražniki; navkljub temu, da niso bili pravično ljudstvo, jih je vendarle združevalo sovraštvo do teh, ki so sklenili zavezo, da bodo zrušili vlado.

12 Ker je Jakob torej videl, da so bili sovražniki številnejši od njih, je torej, ker je bil kralj tolpe, svojemu ljudstvu ukazal, naj se spustijo v beg v najsevernejši del dežele in si tam zgradijo kraljestvo, dokler se jim ne pridružijo odpadniki (kajti laskal jim je, da bo veliko odpadnikov) in ne postanejo zadosti močni, da se bodo borili s plemeni ljudstev; in tako so naredili.

13 In tako nagel je bil njihov pohod, da ga ni bilo moč preprečiti, dokler niso bili zunaj dosega ljudstva. In tako se je končalo trideseto leto; in take so bile zadeve Nefijevega ljudstva.

14 In v enaintridesetem letu se je zgodilo, da so bili razdeljeni na plemena, vsak glede na svojo družino, sorodstvo in prijatelje; vendar so se sporazumeli, da ne bodo šli v vojno drug z drugim; niso pa se zedinili glede zakonov in načina vladanja, kajti uvedli so jih glede na mnenja teh, ki so bili njihovi poglavarji in vodje. Uvedli pa so zelo stroge zakone, da se eno pleme ne bi pregrešilo nad drugim, tako da so do neke mere v deželi imeli mir; vendar so se njihova srca odvrnila od Gospoda, njihovega Boga, in so kamenjali preroke in jih izvrgli iz svoje srede.

15 In zgodilo se je, da je Nefi — ker so ga obiskovali angeli in tudi Gospodov glas, ker je torej videl angele in bil očividec in ker mu je bila dana moč, da je vedel glede Kristusovega delovanja in ker je bil tudi očividec njihovemu hitremu povratku iz pravičnosti v hudobijo in gnusobe;

16 potrt zavoljo njihove trdosrčnosti in slepomiselnosti, je zato tistega leta šel mednje in začel smelo pričevati o kesanju in odpuščanju grehov zaradi vere v Gospoda Jezusa Kristusa.

17 In poučeval jih je veliko stvari; in vseh teh ni moč zapisati in del teh ne bi zadostoval, zato niso zapisane v tej knjigi. In Nefi je poučeval z močjo in z velikim polnomočjem.

18 In zgodilo se je, da so bili jezni nanj, in sicer ker je imel večjo moč od njih, kajti ni bilo mogoče, da njegovim besedam ne bi verjeli, kajti tako velika je bila njegova vera v Gospoda Jezusa Kristusa, da so mu angeli vsak dan služili.

19 In v Jezusovem imenu je izganjal demone in nečiste duhove; in celo svojega brata je obudil od mrtvih, potem ko ga je ljudstvo kamenjalo in usmrtilo.

20 In ljudje so to videli in temu pričevali in so bili nanj jezni zaradi njegove moči; in v Jezusovem imenu je pred očmi ljudi prav tako naredil še veliko več čudežev.

21 In zgodilo se je, da je minilo enaintrideseto leto in le malo jih je bilo, ki so se spreobrnili h Gospodu; toda toliko, kolikor se jih je spreobrnilo, jih je resnično naznanjalo ljudstvu, da sta jih obšla moč in Božji Duh, ki je bil v Jezusu Kristusu, v katerega so verjeli.

22 In vsi, iz katerih so bili izgnani demoni in so bili ozdravljeni bolezni in bolehnosti, so ljudstvu resnično pokazali, da je nanje deloval Božji Duh in so bili ozdravljeni; in kazali so tudi znamenja in med ljudstvom naredili nekaj čudežev.

23 Tako je minilo tudi dvaintrideseto leto. In Nefi je klical ljudstvu na začetku triintridesetega leta; in pridigal jim je kesanje in odpuščanje grehov.

24 Želel bi torej, da si zapomnite tudi, da ni bilo nikogar, ki bi bil priveden h kesanju, ki se ne bi krstil z vodo.

25 Nefi je torej posvetil može za to služenje, da bi se vsi taki, ki bi prišli k njim, krstili z vodo in to v dokaz in pričevanje pred Bogom in ljudmi, da so se pokesali in prejeli odpuščanje grehov.

26 In na začetku tega leta jih je bilo veliko, ki so se krstili v kesanje; in tako je minil večji del leta.