1 In sedaj, glejte, pravim vam, da morate te stvari raziskovati. Da, zapovedujem vam, da te stvari marljivo raziskujete; kajti velike so Izaijeve besede.

2 Kajti zagotovo je govoril, kar se tiče vsega glede mojega ljudstva, ki je iz Izraelove hiše; zato mora biti, da mora govoriti tudi drugim narodom.

3 In vse, kar jim je govoril, je bilo in bo, in sicer glede na besede, ki jih je govoril.

4 Zato prisluhnite mojim besedam, zapišite to, kar sem vam povedal; in glede na čas in Očetovo voljo bo šlo k drugim narodom.

5 In kdor bo prisluhnil mojim besedam in se pokesal in se krstil, ta bo odrešen. Preučujte preroke, kajti veliko jih bo, ki o tem pričujejo.

6 In sedaj se je zgodilo, da jim je Jezus, ko je te besede izrekel, potem ko jim je pojasnil vse svete spise, ki so jih prejeli, ponovno rekel: Glejte, želel bi, da zapišete še druge svete spise, ki jih nimate.

7 In zgodilo se je, da je Nefiju rekel: Prinesi zapis, ki ste ga ohranjali.

8 In ko je Nefi prinesel zapise in jih položil predenj, se je z očmi ozrl nanje in rekel:

9 Resnično vam pravim, svojemu služabniku Samuelu, Lamancu, sem zapovedal, naj temu ljudstvu pričuje, da bo na dan, ko bo Oče v meni poveličal svoje ime, da bo veliko svetih, ki bodo vstali od mrtvih in se bodo številnim prikazali in jim služili. In rekel jim je: Mar ni bilo tako?

10 In učenci so mu odgovorili in rekli: Da, Gospod, Samuel je prerokoval glede na tvoje besede in vse so se izpolnile.

11 In Jezus jim je rekel: Kako to, da niste zapisali tega, da je veliko svetih vstalo in so se številnim prikazali in jim služili?

12 In zgodilo se je, da se je Nefi spomnil, da to ni bilo zapisano.

13 In zgodilo se je, da je Jezus zapovedal, naj se to zapiše; zato je bilo zapisano, kakor je zapovedal.

14 In sedaj se je zgodilo, da jim je Jezus, potem ko je obenem pojasnil vse svete spise, kar so jih zapisali, zapovedal, naj učijo to, kar jim je pojasnil.