1 Glejte, sedaj se je zgodilo, da je lamanski kralj med vse svoje ljudstvo razposlal razglas, da ne smejo položiti rok na Amona ali Arona ali Omnerja ali Himnija, niti na nobenega njihovega brata, ki bodo šli pridigat Božjo besedo, v katerem koli kraju bodo v katerem koli delu njihove dežele.

2 Da, mednje je razposlal odredbo, da ne smejo položiti rok nanje, da bi jih zvezali oziroma jih vrgli v ječo; niti ne smejo pljuvati nanje, niti jih udarjati, niti jih izgnati iz njihovih shodnic, niti jih bičati; niti ne smejo vanje metati kamnov, ampak morajo imeti prost dostop v njihove hiše in tudi v njihove templje in njihova svetišča.

3 In tako so lahko šli in pridigali besedo glede na svoje želje, kajti kralj se je spreobrnil h Gospodu in vsa njegova hiša; zato je svojemu ljudstvu po vsej deželi razposlal razglas, da Božja beseda ne bi imela zaprek, ampak da bi šla po vsej deželi, da se bo njegovo ljudstvo prepričalo glede hudobnih izročil svojih očetov in da se bodo prepričali, da so vsi bratje in da ne smejo ubijati, niti pleniti, niti krasti, niti prešuštvovati, niti zagrešiti kakršno koli hudobijo.

4 In sedaj se je zgodilo, da so, ko je kralj ta razglas razposlal, Aron in njegovi bratje šli od mesta do mesta in iz ene hiše čaščenja v drugo, ustanavljali cerkve in posvečevali duhovnike in učitelje med Lamanci po vsej deželi, da so med njimi pridigali in učili Božjo besedo; in tako so imeli veliko uspeha.

5 In na tisoče jih je bilo privedenih k spoznanju o Gospodu, da, na tisoče jih je začelo verjeti v nefijska izročila; in poučevali so jih o zapisih in o prerokbah, ki so se izročale prav do sedanjega časa.

6 In tako zagotovo kakor živí Gospod, tako zagotovo jih je toliko, kolikor jih je verjelo, oziroma toliko, kolikor jih je bilo privedenih k spoznanju resnice zaradi pridiganja Amona in njegovih bratov glede na duha razodetja in preroštva in Božja moč je v njih delala čudeže — da, povem vam, kakor živí Gospod, toliko Lamancev, kolikor jih je verjelo njihovemu pridiganju in so se spreobrnili h Gospodu, jih ni nikoli odpadlo.

7 Kajti postali so pravično ljudstvo; odložili so orožje svojega upora, da se niso nič več bojevali zoper Boga, niti zoper nobenega od svojih bratov.

8 Ti so torej tisti, ki so se spreobrnili h Gospodu:

9 Lamansko ljudstvo, ki je bilo v izmaelski deželi;

10 in tudi lamansko ljudstvo, ki je bilo v midonijski deželi;

11 in tudi lamansko ljudstvo, ki je bilo v mestu Nefi;

12 in tudi lamansko ljudstvo, ki je bilo v šilomski deželi in ki je bilo v šemlonski deželi in v mestu Lemuel in v mestu Šimnilom.

13 In to so imena lamanskih mest, ki so se spreobrnila h Gospodu; in to so tista, ki so odložila orožje svojega upora, da, vse svoje bojno orožje; in vsi so bili Lamanci.

14 In Amalekijci se niso spreobrnili, razen enega samega; niti se ni spreobrnil noben Amulonec; ampak so postali trdosrčni in prav tako Lamanci, ki so prebivali v tistem delu dežele, da, in vse njihove vasi in vsa njihova mesta.

15 Zato smo našteli vsa lamanska mesta, v katerih so se pokesali in spoznali resnico in se spreobrnili.

16 In sedaj se je zgodilo, da so si kralj in tisti, ki so se spreobrnili, želeli, da bi imeli ime, da bi se po njem razlikovali od svojih bratov; zato se je kralj z Aronom in številnimi njihovimi duhovniki posvetoval glede imena, ki ga bodo prevzeli, da se bodo lahko razlikovali.

17 In zgodilo se je, da so se poimenovali Anti-Nefi-Lehijci; in s tem imenom so se imenovali in nič več se niso imenovali Lamanci.

18 In postali so zelo delavno ljudstvo; da, in bili so prijateljski z Nefijci; zato so z njimi stopili v stik in Božje prekletstvo jih ni več spremljalo.