63. poglavje
Šiblon in kasneje Helaman vzameta v last svete zapise. — Veliko Nefijcev potuje v deželo na severu. — Hagot zgradi ladje, ki odplujejo na zahodno morje. — Moroniha v bitki porazi Lamance. Med letoma 56 in 52 pr. Kr.
1 In zgodilo se je na začetku šestintridesetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je Šiblon vzel v last tiste svete stvari, ki jih je Alma predal Helamanu.
2 In bil je pravičen mož in pokončno je hodil pred Bogom; in nenehno si je prizadeval delati dobro, izpolnjevati zapovedi Gospoda, svojega Boga; in prav tako si je njegov brat.
3 In zgodilo se je, da je tudi Moroni umrl. In tako se je končalo šestintrideseto leto vladavine sodnikov.
4 In zgodilo se je, da je v sedemintridesetem letu vladavine sodnikov velika skupina mož, in sicer po številu pet tisoč in štiristo mož z ženami in otroki, odšla iz zarahemelske dežele v deželo, ki je bila na severu.
5 In zgodilo se je, da je Hagot, ker je bil silno radoveden mož, zato šel in si zgradil silno veliko ladjo na mejah dežele Izobilje pri deželi Opustošenje in jo splavil v zahodno morje ob ozki ožini, ki je vodila v deželo na severu.
6 In glejte, veliko je bilo Nefijcev, ki so šli nanjo in odpluli z veliko živeža, in tudi veliko žena in otrok; in šli so v smeri proti severu. In tako se je končalo sedemintrideseto leto.
7 In v osemintridesetem letu je ta mož zgradil druge ladje. In vrnila se je tudi prva ladja in veliko več ljudi je šlo nanjo; in prav tako so vzeli veliko živeža in ponovno odpluli proti deželi na severu.
8 In zgodilo se je, da se o njih ni nikoli več slišalo. In predpostavljamo, da so utonili v morskih globinah. In zgodilo se je, da je odplula še neka druga ladja; in kam je šla, ne vemo.
9 In zgodilo se je, da je bilo v tem letu veliko ljudi, ki so šli v deželo na severu. In tako se je končalo osemintrideseto leto.
10 In zgodilo se je v devetintridesetem letu vladavine sodnikov, da je umrl tudi Šiblon in Korianton je z ladjo odšel v deželo na severu, da bi odnesel živež ljudem, ki so šli v tisto deželo.
11 Zato je postalo potrebno, da je Šiblon pred svojo smrtjo tiste svete stvari predal Helamanovemu sinu, ki se je imenoval Helaman, in imenoval se je po očetovem imenu.
12 Sedaj glejte, vse tiste gravure, ki so bile v Helamanovi lasti, so bile zapisane in poslane med človeške otroke po vsej deželi, razen v tiste dele, kamor je Alma ukazal, naj ne gredo.
13 Vendar se je moralo te stvari ohranjati svete in se jih predajati iz roda v rod; zato so bile v tem letu pred Šiblonovo smrtjo predane Helamanu.
14 In v tem letu se je tudi zgodilo, da je bilo nekaj odpadnikov, ki so odšli k Lamancem; in podžgali so jih k jezi zoper Nefijce.
15 In prav tako so istega leta prišli s številno vojsko, da bi se vojskovali proti Moronihovemu ljudstvu oziroma proti Moronihovi vojski, v čemer so bili premagani in spet potisnjeni v svoje lastne dežele, utrpeč velike izgube.
16 In tako se je končalo devetintrideseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.
17 In tako se je končalo poročilo Alma in njegovega sina Helamana in tudi Šiblona, ki je bil njegov sin.