1 Sedaj se je zgodilo, da sta se, potem ko je Amulek s temi besedami končal, umaknila iz množice in prišla v jeršonsko deželo.

2 Da, in tudi ostali bratje so, potem ko so besedo pridigali Zoramcem, prišli v jeršonsko deželo.

3 In zgodilo se je, da so bili, potem ko se je prevladujoči del Zoramcev posvetoval glede besed, ki so jim bile pridigane, zaradi besede jezni, kajti pokončala je njihovo zvijačnost; zato besedam niso hoteli prisluhniti.

4 In razposlali so sporočilo in zbrali vse ljudi iz vse dežele in se z njimi posvetovali glede besed, ki so bile izrečene.

5 Njihovi vladarji in njihovi duhovniki in njihovi učitelji torej niso dovolili, da bi ljudje vedeli glede njihovih želja; zato so skrivoma poizvedeli za mnenje vseh ljudi.

6 In zgodilo se je, da so, potem ko so izvedeli za mnenje vseh ljudi, tiste, ki so bili naklonjeni besedam, ki so jih govorili Alma in njegovi bratje, iz dežele izgnali; in bilo jih je veliko; in tudi ti so prišli v jeršonsko deželo.

7 In zgodilo se je, da so jih Alma in njegovi bratje poučevali.

8 Zoramsko ljudstvo se je torej jezilo na Amonovo ljudstvo, ki je bilo v Jeršonu, in glavni vladar Zoramcev, ker je bil zelo hudoben človek, je dal poslati k Amonovemu ljudstvu in od njih želel, naj iz svoje dežele izženejo vse tiste, ki so prišli od njih v njihovo deželo.

9 In izrekel jim je veliko groženj. In Amonovo ljudstvo se torej ni balo njihovih besed; zato jih niso izgnali, ampak so sprejeli vse revne Zoramce, ki so prišli k njim; in nahranili so jih in jih oblekli in jim dali zemljo za njihovo dediščino; in poskrbeli so zanje glede na njihove potrebe.

10 To je torej Zoramce podžgalo k jezi zoper Amonovo ljudstvo in začeli so se mešati z Lamanci in jih prav tako podžigati k jezi zoper njih.

11 In tako so se Zoramci in Lamanci začeli pripravljati na vojno proti Amonovemu ljudstvu in tudi proti Nefijcem.

12 In tako se je končalo sedemnajsto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

13 In Amonovo ljudstvo je odšlo iz jeršonske dežele in prišlo v meleško deželo in v jeršonski deželi napravilo prostor za nefijske čete, da bi se borile z lamanskimi in zoramskimi četami; in tako se je v osemnajstem letu vladavine sodnikov začela vojna med Lamanci in Nefijci; in poročilo o njihovih vojnah bo podano po temle.

14 In Alma in Amon in njuni bratje in tudi oba Almova sinova so se vrnili v zarahemelsko deželo, potem ko so bili orodje v Božjih rokah, da so veliko Zoramcev privedli h kesanju; in toliko, kolikor jih je bilo privedenih h kesanju, jih je bilo pregnanih iz dežele; ampak za svojo dediščino imajo zemljo v jeršonski deželi in prijeli so za orožje, da bodo branili sebe in svoje žene in otroke in svoja ozemlja.

15 Ker je bil torej Alma potrt zavoljo krivičnosti svojega ljudstva, da, zavoljo vojn in prelivanja krvi in prepirov, ki so jih imeli med seboj; in ker je razglasil besedo oziroma je bil poslan razglašat besedo vsem ljudem v vsakem mestu; in videč, da so ljudje v srcu postajali otopeli in da so postajali užaljeni zaradi strogosti besede, je bilo njegovo srce silno žalostno.

16 Zato je dal zbrati svoje sinove, da bi vsakemu ločeno dal nalogo glede tega, kar zadeva pravičnost. In imamo poročilo o njegovih zapovedih, ki jim jih je dal, glede na njegov lasten zapis.