1 In zgodilo se je, da so se Nefijci, ki niso padli pod bojnim orožjem, potem ko so pokopali tiste, ki so bili pobiti — število pobitih torej ni bilo prešteto zaradi njihovega velikanskega števila — potem ko so končali s pokopavanjem svojih mrtvih, vsi vrnili v svojo deželo in v svojo hišo in k svoji ženi in k svojim otrokom.

2 Veliko žena in otrok je bilo torej pobitih z mečem in tudi veliko njihove drobnice in njihovega goveda; in uničenih je bilo veliko njihovih žitnih polj, kajti poteptale so jih človeške množice.

3 In sedaj, kolikor je bilo Lamancev in Amlisijcev, ki so bili pobiti na bregu reke Sidon, jih je bilo pometanih v sidonske vode; in glejte, njihove kosti so v morskih globinah in veliko jih je.

4 In Amlisijci so se od Nefijcev razlikovali, kajti čelo so si zaznamovali z rdečo, kot je bila med Lamanci navada; vendar si glav niso brili kakor Lamanci.

5 Lamanci so torej imeli pobrite glave; in bili so goli, razen kože, ki so jo imeli opasano okrog ledij, in tudi oklepa, ki so si ga opasali, in lokov in puščic in kamnov in prač in tako naprej.

6 In koža Lamancev je bila temna glede na znamenje, ki je prišlo nad njihove očete, kar je bilo prekletstvo nad njimi zaradi njihovega prestopka in njihovega upora zoper svoje brate, ki so jih sestavljali Nefi, Jakob in Jožef in Sam, ki so bili pravični in sveti možje.

7 In njihovi bratje so si jih prizadevali pokončati, zato so bili prekleti; in Gospod Bog jih je zaznamoval, da, Lamana in Lemuela in tudi Izmaelove sinove in Izmaelke.

8 In to je bilo storjeno, da bi se njihovo potomstvo razlikovalo od potomstva njihovih bratov, da bi tako Gospod Bog obvaroval svoje ljudstvo, da se ne bi mešali in verjeli v napačna izročila, kar bi se končalo z njihovim propadom.

9 In zgodilo se je, da je, kdor je svoje potomstvo mešal s tem od Lamancev, na svoje potomstvo priklical isto prekletstvo.

10 Kdor je torej dopustil, da so ga Lamanci odpeljali, se je imenoval z njihovim imenom in nadenj je prišlo znamenje.

11 In zgodilo se je, da so se tisti, ki niso verjeli v lamansko izročilo, ampak so verjeli tistim zapisom, ki so jih prinesli iz jeruzalemske dežele, in tudi v izročilo svojih očetov, ki so bili pravilni, ki so verjeli v Božje zapovedi in jih izpolnjevali, odtlej imenovali Nefijci oziroma Nefijevo ljudstvo —

12 in to so tisti, ki so o svojem ljudstvu in tudi o lamanskem ljudstvu vodili zapise, ki izpričujejo resnico.

13 Sedaj se bomo spet vrnili k Amlisijcem, kajti tudi ti so bili zaznamovani; da, sami so se zaznamovali, da, in sicer z rdečim znamenjem na čelu.

14 Tako se je Božja beseda izpolnila, kajti to so besede, ki jih je rekel Nefiju: Glej, Lamance sem preklel in zaznamoval jih bom, da se bodo oni in njihovo potomstvo razlikovali od tebe in tvojega potomstva odslej in za vekomaj, če se ne bodo pokesali svoje hudobije in se obrnili k meni, da se jih bom lahko usmilil.

15 In spet: Zaznamoval bom tega, ki bo svoje potomstvo mešal s tvojimi brati, da bo prav tako preklet.

16 In spet: Zaznamoval bom tega, ki se bo bojeval zoper tebe in tvoje potomstvo.

17 In spet, pravim, da se ta, ki odide od tebe, ne bo več imenoval tvoje potomstvo; in blagoslovil bom tebe in vsakogar, ki se bo imenoval tvoje potomstvo, odslej in za vekomaj; in to so bile Gospodove obljube Nefiju in njegovemu potomstvu.

18 Amlisijci torej niso vedeli, da so izpolnjevali Božje besede, ko so si začeli na čelo dajati znamenje; vendar so se odkrito uprli Bogu; zato je bilo potrebno, da jih je doletelo prekletstvo.

19 Želel bi torej, da bi sprevideli, da so si nakopali prekletstvo; in celo tako si vsak, ki je preklet, svojo lastno obsodbo nakoplje sam.

20 Sedaj se je zgodilo, da je ne veliko dni po bitki, ki so jo Lamanci in Amlisijci bojevali v zarahemelski deželi, nad Nefijevo ljudstvo prišla še ena lamanska vojska na istem kraju, kjer se je prva vojska spopadla z Amlisijci.

21 In zgodilo se je, da so poslali vojsko, da jih prežene iz njihove dežele.

22 Ker je bil Alma torej ranjen, se tokrat ni šel bojevat zoper Lamance;

23 ampak je nadnje poslal številno vojsko; in šli so in pobili veliko Lamancev, preostale pa so pregnali preko meja svoje dežele.

24 In potem so se spet vrnili in v deželi začeli vzpostavljati mir in njihovi sovražniki jih nekaj časa niso več nadlegovali.

25 Vse to se je torej zgodilo, da, vse te vojne in prepiri so se začeli in končali v petem letu vladavine sodnikov.

26 In v enem letu je bilo na tisoče in na deset tisoče duš poslanih v večni svet, da bi želi plačilo po svojih delih, naj so bila dobra oziroma naj so bila slaba, da bi želi večno srečo oziroma večno bedo glede na duha, kateremu so zapisali poslušnost, bodisi dobremu duhu oziroma slabemu.

27 Kajti vsak prejme plačilo od njega, katerega se odloči poslušati, in to glede na besede duha preroštva; zato naj bo glede na resnico. In tako se konča peto leto vladavine sodnikov.