1 In sedaj se je zgodilo, da so Almovi sinovi šli med ljudi, da bi jim razglašali besedo. In Alma sam prav tako ni mogel mirovati in je prav tako odšel.

2 Glede njihovega pridiganja torej ne bomo rekli nič več, kakor to da so pridigali besedo in resnico glede na duha preroštva in razodetja; in pridigali so glede na sveti Božji red, po katerem so bili poklicani.

3 In sedaj se vračam k poročilu o vojnah med Nefijci in Lamanci v osemnajstem letu vladavine sodnikov.

4 Kajti glejte, zgodilo se je, da so Zoramci postali Lamanci; zato je na začetku osemnajstega leta nefijsko ljudstvo videlo, da nadnje prihajajo Lamanci; zato so se pripravili na vojno; da, v jeršonski deželi so zbrali svoje čete.

5 In zgodilo se je, da so prišli Lamanci s svojimi tisočerimi; in prišli so v antionumsko deželo, ki je zoramska dežela; in človek, ki se je imenoval Zerahemna, je bil njihov vodja.

6 In sedaj, ker so bili Amalekijci bolj nagnjeni k hudobiji in umorom, kot so bili Lamanci sami po sebi, je zato Zerahemna določil vrhovne poveljnike nad Lamanci in vsi so bili Amalekijci in Zoramci.

7 To je torej storil, da bi ohranil njihovo sovraštvo do Nefijcev, da bi jih pripravil, da bi pokorno izvršili njegove načrte.

8 Kajti glejte, njegovi načrti so bili, da bi Lamance podžigal k jezi zoper Nefijce; to je storil, da bi se polastil velike moči nad njimi in da bi si moč pridobil tudi nad Nefijci, tako da bi jih zasužnjil.

9 In načrt Nefijcev je torej bil, da bodo zaščitili svoje ozemlje in svoje hiše in svoje žene in svoje otroke, da jih bodo lahko obvarovali pred rokami svojih sovražnikov; in tudi da bodo ohranili svoje pravice in svoje privilegije, da, in tudi svojo svobodo, da bodo Boga lahko častili glede na svoje želje.

10 Kajti vedeli so, da bodo vsakogar, ki bo padel v roke Lamancev, kdor bo častil Boga v duhu in v resnici, pravega in živega Boga, Lamanci pokončali.

11 Da, in vedeli so tudi za skrajno sovraštvo Lamancev do njihovih bratov, ki so bili anti-nefi-lehijsko ljudstvo, ki so se imenovali Amonovo ljudstvo — in niso hoteli prijeti za orožje, da, sklenili so zavezo in niso je hoteli prelomiti — če bi torej padli v roke Lamancev, bi bili pokončani.

12 In Nefijci niso dopustili, da bi jih pokončali; zato so jim dali deželo za njihovo dediščino.

13 In Amonovo ljudstvo je Nefijcem dalo velik del svojega imetja za vzdrževanje njihovih čet; in tako so bili Nefijci primorani, da se sami zoperstavijo Lamancem, ki so jih sestavljali Laman in Lemuel in Izmaelovi sinovi in vsi tisti, ki so odpadli od Nefijcev, ki so bili Amalekijci in Zoramci in potomci Noetovih duhovnikov.

14 Tisti potomci torej so bili skoraj tako številni, kakor so bili Nefijci; in tako so se bili Nefijci primorani boriti s svojimi brati prav do prelivanja krvi.

15 In zgodilo se je, ker so se lamanske čete zbrale v antionumski deželi, glejte, so bile nefijske čete pripravljene, da se z njimi spopadejo v jeršonski deželi.

16 Sedaj, nefijski vodja oziroma mož, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nad Nefijci — vrhovni poveljnik je torej prevzel poveljstvo vseh nefijskih čet — in ime mu je bilo Moroni;

17 in Moroni je prevzel vse poveljstvo in vodenje njihovih vojn. In star je bil samo petindvajset let, ko je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nefijskih čet.

18 In zgodilo se je, da se je z Lamanci srečal v jeršonskih mejah in njegovi ljudje so bili oboroženi z meči in z zakrivljenimi sabljami in z vsakovrstnim bojnim orožjem.

19 In ko so lamanske čete videle, da je Nefijevo ljudstvo, oziroma tisti Moroni, svoje ljudi opremilo z naprsnimi oklepi in s ščitniki za roke, da, in tudi s ščitniki za zaščito glave in oblečeni so bili tudi v debela oblačila —

20 Zerahemnova vojska torej ni bila opremljena z nobeno takšno stvarjo; imeli so samo svoje meče in svoje zakrivljene sablje, svoje loke in svoje puščice, svoje kamne in svoje prače; in bili so goli, razen kože, ki so jo imeli opasano okrog ledij; da, vsi so bili goli, razen Zoramcev in Amalekijcev;

21 toda niso bili oboroženi z naprsnimi oklepi niti s ščiti, zato so se strašno bali nefijskih čet zaradi njihove oprave navkljub njihovemu številu, saj jih je bilo veliko več kot Nefijcev.

22 Glejte, sedaj se je zgodilo, da si niso drznili priti nad Nefijce v jeršonskih mejah; zato so odšli iz antionumske dežele v divjino in se odpravili na pot naokrog po divjini, proč, ob izviru reke Sidon, da bi prišli v mantijsko deželo in deželo zavzeli; kajti niso predpostavljali, da bodo Moronijeve čete vedele, kam so odšli.

23 Toda zgodilo se je, brž ko so odšli v divjino, je Moroni v divjino poslal izvidnike, da bi opazovali njihov tabor; in Moroni je, ker je tudi vedel za Almove prerokbe, k njemu poslal določene može in od njega želel, naj Gospoda vpraša, kam naj gredo nefijske čete, da se bodo branile pred Lamanci.

24 In zgodilo se je, da je k Almu prišla Gospodova beseda in Alma je Moronijeve sle obvestil, da so lamanske čete korakale naokrog po divjini, da bi prišle v mantijsko deželo, da bi začele napadati šibkejši del ljudstva. In ti sli so šli in sporočilo predali Moroniju.

25 Sedaj je Moroni, potem ko je del svoje vojske pustil v jeršonski deželi, da ne bi del Lamancev kako prišel v deželo in mesto zavzel, s seboj vzel preostali del svoje vojske in odkorakal v mantijsko deželo.

26 In naročil je, naj se vsi ljudje v tistem predelu dežele zberejo, da se bodo bojevali zoper Lamance, da bodo branili svoje dežele in svojo domovino, svoje pravice in svoje svoboščine; zato so bili pripravljeni na trenutek, ko bodo Lamanci prišli.

27 In zgodilo se je, da je Moroni ukazal, naj se njegova vojska poskrije v dolini, ki je bila blizu brega reke Sidon, ki je bila v divjini zahodno od reke Sidon.

28 In Moroni je naokrog razporedil izvidnike, da bi vedel, kdaj bo prišel lamanski tabor.

29 In sedaj, ker je Moroni poznal namen Lamancev, da so nameravali pobiti svoje brate oziroma si jih podvreči in jih zasužnjiti, da bi po vsej deželi ustanovili svoje kraljestvo;

30 in ker je tudi vedel, da je edina želja Nefijcev, da bi ohranili svoje dežele in svojo svobodo in svojo cerkev, je zato premišljeval, da ni greh, da bi jih branil z zvijačo; zato je od svojih izvidnikov izvedel, katero smer bodo Lamanci ubrali.

31 Zato je razdelil svojo vojsko in del pripeljal v dolino in jih poskril na vzhodu in na jugu hriba Ripla;

32 in preostale je poskril v zahodni dolini, zahodno od reke Sidon, in tako navzdol v meje mantijske dežele.

33 In ko je tako svojo vojsko razporedil glede na svojo željo, je bil pripravljen, da se z njimi spopade.

34 In zgodilo se je, da so Lamanci prišli na severno stran hriba, kjer se je skrival del Moronijeve vojske.

35 In ko so Lamanci šli čez hrib Ripla in prišli v dolino in se odpravili čez reko Sidon, je vojska, ki je bila skrita severno od hriba, ki jo je vodil mož, ki mu je bilo ime Lehi, in svojo vojsko je povedel naprej in na vzhodu obkolil Lamance od zadaj.

36 In zgodilo se je, da so se Lamanci, ko so videli Nefijce prihajati nadnje od zadaj, obrnili in se začeli boriti z Lehijevo vojsko.

37 In na obeh straneh se je začelo smrtonosno delo, toda na lamanski strani je bilo strašnejše, kajti njihova golota je bila izpostavljena težkim nefijskim udarcem z meči in zakrivljenimi sabljami, ki so prinašale smrt skoraj ob vsakem zamahu.

38 Medtem ko je po drugi strani sem ter tja pod njihovimi meči in zavoljo izgube krvi med Nefijci padel kak mož, kajti pomembne dele telesa so zaščitili oziroma pomembnejši deli telesa so bili pred udarci Lamancev zaščiteni z naprsnimi oklepi in s ščitniki za roke in s šlemi; in tako so Nefijci med Lamanci nadaljevali s smrtonosnim delom.

39 In zgodilo se je, da so se Lamanci prestrašili zaradi velikega pobijanja med njimi, in sicer da so začeli bežati proti reki Sidon.

40 In Lehi in njegovi možje so jih zasledovali; in Lehi jih je pregnal v sidonske vode in šli so čez sidonske vode. In Lehi je svoje čete zadržal na bregu reke Sidon, da ne bi šli čez.

41 In zgodilo se je, da sta Moroni in njegova vojska Lamance pričakala v dolini na drugi strani reke Sidon in planila nanje ter jih začela pobijati.

42 In Lamanci so spet zbežali pred njimi proti mantijski deželi; in spet so jih pričakale Moronijeve čete.

43 V tem primeru so se torej Lamanci silno borili; da, nikoli niso bili Lamanci znani po tem, da bi se bojevali s tako silno veliko močjo in pogumom, ne, niti od začetka.

44 In navdihovali so jih Zoramci in Amalekijci, ki so bili njihovi vrhovni poveljniki in voditelji, in Zerahemna, ki je bil njihov vrhovni poveljnik oziroma njihov vrhovni voditelj in poglavar; da, bojevali so se kakor zmaji in s svojimi rokami so pobili veliko Nefijcev, da, kajti na dvoje so razklali veliko njihovih šlemov in prebodli so veliko njihovih naprsnih oklepov in odsekali so veliko njihovih rok; in tako so Lamanci udarjali v svoji siloviti jezi.

45 Vendar je Nefijce navdihovala boljša stvar, kajti niso se bojevali za kraljevino, niti za oblast, ampak so se bojevali za svoj dom in svoje svoboščine, svojo ženo in svoje otroke in vse svoje, za svoje obrede čaščenja in svojo cerkev.

46 In delali so to, kar so čutili, da je njihova dolžnost, ki jo dolgujejo svojemu Bogu; kajti Gospod je njim in tudi njihovim očetom rekel tole: Če ne boste krivi prve zamere niti druge, ne boste dopustili, da bi vas vaši sovražniki ubili.

47 In spet, Gospod je rekel tole: Svoje družine boste branili prav do prelivanja krvi. Zato so se Nefijci zaradi tega borili z Lamanci, da bi branili sebe in svoje družine in svoja zemljišča, svojo deželo in svoje pravice in svojo vero.

48 In zgodilo se je, da so bili Moronijevi možje, ko so videli silovitost in jezo Lamancev, na tem, da se umaknejo in pobegnejo od njih. In Moroni je, videč njihov namen, med njimi razglasil in njihova srca navdihnil s temi mislimi — da, z mislimi o njihovih pokrajinah, o njihovi prostosti, da, da bi se osvobodili suženjstva.

49 In zgodilo se je, da so se obrnili nad Lamance in v en glas so klicali h Gospodu, svojemu Bogu, za svojo prostost in da bi se osvobodili suženjstva.

50 In Lamancem so se začeli zoperstavljati z močjo; in še isto uro, ko so h Gospodu klicali za svojo svobodo, so Lamanci začeli bežati pred njimi; in pribežali so prav do sidonskih vodá.

51 Sedaj, Lamanci so bili številčnejši, da, za več kot polovico števila Nefijcev; vendar so jih pregnali, tako da so se zbrali v skupini v dolini na bregu reke Sidon.

52 Zato so jih Moronijeve čete obkolile, da, in sicer z obeh strani reke, kajti glejte, na vzhodu so bili Lehijevi možje.

53 Ko je torej Zerahemna videl Lehijeve može vzhodno od reke Sidon in Moronijeve čete zahodno od reke Sidon, da so jih Nefijci obkolili, jih je obšla groza.

54 Sedaj je Moroni, ko je videl njihovo grozo, svojim možem ukazal, naj prenehajo prelivati kri.