1 In zgodilo se je, da so se ustavili in se za korak odmaknili od njih. In Moroni je Zerahemnu rekel: Glej, Zerahemna, da ne želimo biti možje krvi. Veste, da ste v naših rokah, vendarle vas ne želimo pobiti.

2 Glej, nismo se prišli bojevat zoper vas, da bi prelivali vašo kri zavoljo moči; niti ne želimo nikogar vkleniti v jarem suženjstva. Prav to pa je vzrok, zavoljo katerega ste vi prišli nad nas; da, in na nas se jezite zaradi naše veroizpovedi.

3 Toda sedaj vidite, da je Gospod z nami; in vidite, da vas je izročil v naše roke. In želel bi torej, da bi razumeli, da se nam je to zgodilo zaradi naše veroizpovedi in naše vere v Kristusa. In vidite torej, da te naše vere ne morete uničiti.

4 Vidite torej, da je to prava Božja vera; da, vidite, da nas bo Bog podpiral in čuval in ohranjal tako dolgo, dokler bomo zvesti njemu in naši veri in naši veroizpovedi; in Gospod ne bo nikoli dopustil, da bi bili pokončani, razen če bomo zapadli v prestopek in zanikali svojo vero.

5 In sedaj vam, Zerahemna, ukazujem v imenu tistega vsemogočnega Boga, ki nam je okrepil roke, da smo nad vami pridobili moč z našo vero, z našo veroizpovedjo in z našimi obredi čaščenja in z našo cerkvijo in s sveto podporo, ki jo dolgujemo svojim ženam in svojim otrokom, s tisto svobodo, ki nas veže na naše dežele in našo domovino; da, in tudi z ohranjanjem svete Božje besede, ki ji dolgujemo vso svojo srečo; in z vsem, kar nam je nadve ljubo —

6 da, in to ni vse; ukazujem vam pri vseh željah, ki jih imate do življenja, da nam predate svoje bojno orožje, in ne bomo terjali vaše krvi, temveč vas bomo pustili pri življenju, če boste šli svojo pot in se ne boste spet prišli vojskovat proti nam.

7 In sedaj, če tega ne napravite, glejte, ste v naših rokah in svojim možem bom ukazal, naj planijo na vas in vašim telesom prizadenejo smrtne rane, da boste umrli; in potem bomo videli, kdo bo imel moč nad tem ljudstvom; da, videli bomo, kdo bo zasužnjen.

8 In sedaj se je zgodilo, da je Zerahemna, ko je te besede slišal, pristopil in svoj meč in svojo zakrivljeno sabljo in svoj lok izročil Moroniju v roke in mu rekel: Glej, tukaj je naše bojno orožje; izročili ti ga bomo, ne bomo pa dopustili, da bi s teboj sklenili prisego, za katero vemo, da jo bomo prelomili mi in tudi naši otroci; vzemi pa naše bojno orožje in nam dopusti oditi v divjino; sicer bomo svoje meče obdržali in bomo umrli ali pa vas premagali.

9 Glej, nismo vaše vere; ne verjamemo, da je Bog tisti, ki nas vam je izročil v roke; toda verjamemo, da je vaša prekanjenost tista, ki vas je varovala pred našimi meči. Glej, vaši naprsni oklepi in vaši ščiti so tisti, ki so vas varovali.

10 In ko je torej Zerahemna te besede prenehal govoriti, je Moroni vrnil meč in bojno orožje, ki ga je prejel, Zerahemnu, rekoč: Glej, končali bomo spor.

11 Besed, ki sem jih govoril, torej ne morem preklicati, zato, kakor živí Gospod, ne boste odšli, če ne boste odšli s prisego, da se ne boste spet vrnili, da bi se vojskovali z nami. Ker vas imamo torej v svojih rokah, bomo vašo kri prelili po tleh ali pa se boste podvrgli pogojem, ki sem jih predlagal.

12 In ko je torej Moroni te besede izrekel, je Zerahemna obdržal svoj meč in se na Moronija razjezil in se pognal naprej, da bi Moronija ubil; ko pa je meč dvignil, glejte, je eden od Moronijevih vojakov udaril po njem, da je ta padel na zemljo in se zlomil pri ročaju; in udaril je tudi Zerahemna, da mu je vzel skalp in ta je padel na zemljo. In Zerahemna se je pred njimi umaknil v sredo svojih vojakov.

13 In zgodilo se je, da je vojak, ki je stal poleg, ki je Zerahemnu vzel skalp, skalp pobral s tal in si ga položil na konico meča in ga dvignil in jim z glasnim glasom rekel:

14 Prav kakor je na zemljo padel ta skalp, ki je skalp vašega poglavarja, tako boste na zemljo popadali vi, če ne boste predali svojega bojnega orožja in odšli z zavezo miru.

15 Bilo jih je torej veliko, ki jih je, ko so slišali te besede in videli skalp, ki je bil na meču, obšel strah; in veliko jih je pristopilo in bojno orožje vrglo Moroniju pred noge in sklenili so zavezo miru. In tolikim, kolikor jih je zavezo sklenilo, so dopustili oditi v divjino.

16 Sedaj se je zgodilo, da je bil Zerahemna silno besen in je preostale svoje vojake podžgal k jezi, da bi se še močneje borili zoper Nefijce.

17 In Moroni je bil torej jezen zaradi trmoglavosti Lamancev; zato je svojim ljudem ukazal, naj planejo nanje in jih pobijejo. In zgodilo se je, da so jih začeli pobijati; da, in Lamanci so se borili s svojimi meči in s svojo močjo.

18 Toda glejte, njihova gola koža in njihove gole glave so bile izpostavljene ostrim mečem Nefijcev; da, glejte, prebadali so jih in jih udarjali, da, in silno hitro so padali pod meči Nefijcev; in so jih posekali, prav kakor je prerokoval Moronijev vojak.

19 Sedaj je Zerahemna, ko je videl, da so tik pred tem, da bodo vsi pokončani, glasno zaklical Moroniju in obljubil, da se bo z njimi zavezal on in tudi njegovo ljudstvo, če bodo preostale pustili pri življenju, da se nikoli več ne bodo prišli vojskovat z njimi.

20 In zgodilo se je, da je Moroni ukazal, naj smrtonosno delo med ljudmi spet preneha. In Lamancem je vzel bojno orožje; in potem ko so z njim sklenili zavezo miru, jim je bilo dopuščeno oditi v divjino.

21 Torej, števila svojih mrtvih zaradi velikanskega števila niso prešteli; da, število mrtvih je bilo silno veliko tako pri Nefijcih kot pri Lamancih.

22 In zgodilo se je, da so mrtve pometali v sidonske vode in odneslo jih je naprej in pokopani so v morskih globinah.

23 In nefijske čete, oziroma Moronijeve, so se vrnile in prišle v svoje hiše in v svoje dežele.

24 In tako se je končalo osemnajsto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom. In tako se je končal Almov zapis, ki je bil zapisan na Nefijeve plošče.