1 Glejte, sedaj se je zgodilo, da se je Nefijevo ljudstvo silno radostilo, ker jih je Gospod spet rešil iz rok njihovih sovražnikov; zato so se zahvalili Gospodu, svojemu Bogu; da, in veliko so se postili in veliko molili in Boga so častili s silno veliko radostjo.

2 In zgodilo se je v devetnajstem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je Alma prišel k svojemu sinu Helamanu in mu rekel: Ali verjameš besedam, ki sem ti jih govoril glede zapisov, ki smo jih vodili?

3 In Helaman mu je rekel: Da, verjamem.

4 In Alma je spet rekel: Ali verjameš v Jezusa Kristusa, ki bo prišel?

5 In rekel je: Da, verjamem vsem besedam, ki si jih govoril.

6 In Alma mu je spet rekel: Ali boš izpolnjeval moje zapovedi?

7 In rekel je: Da, tvoje zapovedi bom izpolnjeval z vsem srcem.

8 Potem mu je Alma rekel: Blagor ti; in Gospod te bo v tej deželi napravil uspešnega.

9 Toda glej, nekoliko ti imam prerokovati; kar pa ti bom prerokoval, ne boš razkril; da, kar ti bom prerokoval, ne bo razkrito, in sicer dokler se prerokba ne bo izpolnila; zato zapiši besede, ki jih bom rekel.

10 In to so besede: Glej, vidim, da bo prav to ljudstvo, Nefijci, glede na duha razodetja, ki je v meni, v štiristo letih od časa, ko se jim bo Jezus Kristus prikazal, shiralo v neveri.

11 Da, in takrat bodo videli vojne in kužne bolezni, da, lakote in prelivanje krvi, in sicer dokler Nefijevo ljudstvo ne bo izumrlo.

12 Da, in to zato, ker bodo shirali v neveri in zapadli v dela teme in poltenost in vsakovrstne krivičnosti; da, pravim ti, ker bodo grešili zoper tako veliko luč in spoznanje, da, ti pravim, da bodo od tistega dne, in sicer četrti rod ne bo ves prešel, ko bo prišla ta velika krivičnost.

13 In ko bo prišel tisti véliki dan, glej, zelo kmalu bo prišel čas, da tisti, ki so sedaj, oziroma potomstvo tistih, ki so sedaj prišteti med Nefijevo ljudstvo, ne bodo več prišteti med Nefijevo ljudstvo.

14 Kdor pa bo ostal in tistega vélikega in strašnega dne ne bo pokončan, bo prištet med Lamance in bo postal kakor oni, vsi, razen nekaterih, ki se bodo imenovali Gospodovi učenci, in té bodo Lamanci zasledovali, prav dokler jih ne bodo pobili. In sedaj, ta prerokba se bo izpolnila zaradi krivičnosti.

15 In sedaj se je zgodilo, da je Alma, potem ko je Helamanu to rekel, blagoslovil njega in tudi svoje druge sinove; in tudi zemljo je blagoslovil zavoljo pravičnih.

16 In rekel je: Tako govori Gospod Bog — prekleta bo dežela, da, ta dežela, za vsak narod, rod, jezik in ljudstvo, v pogubo tistim, ki delajo húdo, ko bodo docela zreli in kakor sem rekel, tako bo; kajti to je Božje prekletstvo in blagoslov nad deželo, kajti Gospod na greh ne more gledati z najmanjšo mero dopustnosti.

17 In sedaj, ko je Alma te besede izrekel, je blagoslovil cerkev, da, vse tiste, ki bodo od tistega časa naprej stanovitni v veri.

18 In ko je Alma to storil, je odšel iz zarahemelske dežele, kakor če bi šel v meleško deželo. In zgodilo se je, da se zanj ni nikoli več slišalo; o njegovi smrti oziroma pokopu ne vemo ničesar.

19 Glejte, to vemo, da je bil pravičen mož; in v cerkvi se je širila govorica, da ga je vzel Duh, oziroma ga je pokopala Gospodova roka, prav kakor Mojzesa. Toda glejte, sveti spisi pravijo, da je Gospod Mojzesa vzel k sebi; in predpostavljamo, da je po duhu k sebi vzel tudi Alma; zato zaradi tega glede njegove smrti in pokopa ne vemo ničesar.

20 In sedaj se je zgodilo na začetku devetnajstega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je šel Helaman med ljudi, da bi jim razglašal besedo.

21 Kajti glejte, zaradi njihovih vojn z Lamanci in številnih majhnih razprtij in nemirov, ki so bili med ljudstvom, je postalo potrebno, da bi se med njimi razglašalo Božjo besedo, da, in da bi se v vsej cerkvi uvedlo predpis.

22 Zato so Helaman in bratje šli, da bi v vsej deželi spet ustanovili cerkev, da, v vsakem mestu po vsej deželi, ki ga je posedovalo Nefijevo ljudstvo. In zgodilo se je, da so po vsej deželi v vseh cerkvah določili duhovnike in učitelje.

23 In sedaj se je zgodilo, da je, potem ko so Helaman in njegovi bratje določili duhovnike in učitelje v cerkvah, med njimi nastala razprtija in niso hoteli prisluhniti besedam Helamana in njegovih bratov;

24 temveč so postali ponosni, ker so v srcu postali vzvišeni zaradi svojega silno velikega bogastva; zato so v svojih lastnih očeh bogateli in niso hoteli prisluhniti njihovim besedam, da bi pred Bogom hodili pokončno.