1 Sedaj se je v šestem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom zgodilo, da v zarahemelski deželi ni bilo prepirov niti vojn;

2 toda ljudstvo je bilo prizadeto, da, hudo prizadeto zavoljo izgube svojih bratov in tudi zavoljo izgube svoje drobnice in goveda in tudi zavoljo izgube svojih žitnih polj, ki so jih Lamanci pomendrali pod nogami in uničili.

3 In tako velike so bile njihove stiske, da je imela vsaka duša razlog za žalovanje; in verjeli so, da so bile to Božje sodbe, ki so bile poslane nadnje zaradi njihove hudobije in njihovih gnusob; zato se je v njih prebudil spomin na njihovo dolžnost.

4 In v večji meri so začeli ustanavljati cerkev; da, in veliko se jih je krstilo v sidonskih vodah in pridružili so se Božji cerkvi; da, krstil jih je Alma, ki ga je njegov oče Alma posvetil za vélikega duhovnika nad ljudmi v cerkvi.

5 In zgodilo se je v sedmem letu vladavine sodnikov, da je bilo okrog tri tisoč petsto duš, ki so se pridružile Božji cerkvi in se krstile. In tako se je končalo sedmo leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom; in ves tisti čas je vladal nepretrgan mir.

6 In zgodilo se je v osmem letu vladavine sodnikov, da so ljudje v cerkvi začeli postajati ponosni zaradi silnega bogastva in izvrstne svile in tanko tkanega platna in zaradi veliko drobnice in goveda in zlata in srebra in vsakovrstnih dragocenosti, ki so si jih pridobili s svojo delavnostjo; in z vsem tem so se povzdigovali v ponosu svojih oči, kajti začeli so nositi zelo draga oblačila.

7 To je bil torej vzrok velike stiske Alma, da, in številnih ljudi, ki jih je Alma posvetil za učitelje in duhovnike in starešine v cerkvi; da, številni od njih so bili zelo potrti zavoljo hudobije, ki so jo videli, da se je začela med njihovim ljudstvom.

8 Kajti videli so in z veliko žalostjo gledali, da so se ljudje v cerkvi začeli povzdigovati v ponosu svojih oči in srce predajati bogastvu in puhlostim sveta, da so se med seboj začeli zaničevati in začeli so preganjati tiste, ki niso verjeli, glede na svojo lastno voljo in zadovoljstvo.

9 In tako so se v tem osmem letu vladavine sodnikov med ljudmi v cerkvi začeli veliki prepiri; da, pojavila so se zavidanja in zdrahe in zahrbtnost in preganjanja in ponos, in sicer da je preseglo ponos tistih, ki niso pripadali Božji cerkvi.

10 In tako se je končalo osmo leto vladavine sodnikov; in hudobija v cerkvi je bila velik kamen spotike za tiste, ki cerkvi niso pripadali; in tako je cerkev začela zaostajati v napredku.

11 In zgodilo se je na začetku devetega leta, Alma je videl hudobijo v cerkvi in videl je tudi, da je cerkev s svojim zgledom začela voditi tiste, ki so bili neverniki, iz enega dejanja krivičnosti v drugega, tako da so si ljudje nakopavali pogubo.

12 Da, med ljudstvom je videl veliko neenakost, nekateri so se povzdigovali v svojem ponosu in prezirali druge in obračali hrbet pomoči potrebnim in golim in tistim, ki so bili lačni, in tistim, ki so bili žejni, in tistim, ki so bili bolni in prizadeti.

13 To je bil torej velik razlog za žalovanje med ljudstvom, medtem ko so drugi postali ponižni, podpirajoč te, ki so potrebovali podporo, tako da so od svojega imetja dajali revnim in pomoči potrebnim, hranili lačne in trpeli vsakovrstne stiske zavoljo Kristusa, ki bo prišel glede na duha preroštva;

14 pričakujoč tisti dan, da bodo tako ohranili odpuščanje grehov, navdani z veliko radostjo zaradi vstajenja mrtvih glede na voljo in moč in rešitev Jezusa Kristusa iz spon smrti.

15 In sedaj se je zgodilo, da se je Alma, ker je videl stiske ponižnih Božjih privržencev in preganjanja, ki jih je nadnje zgrnil preostanek njegovega ljudstva, in videč vso njihovo neenakost, zelo razžalostil; vendar se mu Gospodov Duh ni izneveril.

16 In izbral je modreca, ki je bil med starešinami cerkve, in mu dal moč glede na glas ljudstva, da bo imel polnomočje za odrejanje zakonov glede na zakone, ki so bili dani, in jih uveljavljati glede na hudobijo in zločine ljudi.

17 Temu možu je bilo torej ime Nefíha in imenovan je bil za vrhovnega sodnika; in sédel je na sodni stol, da bo ljudstvu sodil in ga vodil.

18 Alma mu torej ni dodelil službe vélikega duhovnika v cerkvi, ampak je službo vélikega duhovnika obdržal; sodni stol pa je predal Nefíhu.

19 In to je storil, da bi sam lahko šel med svoje ljudstvo oziroma med Nefijevo ljudstvo, da bi jim pridigal Božjo besedo, da bi v njih obudil spomin na njihovo dolžnost in da bi z Božjo besedo z njih odstranil ves ponos in zvitost in vse prepire, ki so bili med ljudstvom, ker ni videl druge poti, da bi jih privedel nazaj na pravo pot, kakor da je jasno pričeval zoper njih.

20 In tako je Alma na začetku devetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom sodni stol predal Nefíhu in se v celoti posvetil vélikemu duhovništvu svetega Božjega reda, pričevanju besede glede na duha razodetja in preroštva.