1 In sedaj, zgodilo se je v šestindvajsetem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, glejte, ko so se Lamanci prvega jutra prvega meseca prebudili, glejte, so Amalikija našli mrtvega v njegovem lastnem šotoru; in videli so tudi, da je bil Teankum pripravljen, da se bo tisti dan bojeval z njimi.

2 In sedaj, ko so Lamanci to videli, so se prestrašili; in opustili so svoj načrt, da bi odkorakali v deželo na severu, in so se z vso svojo vojsko umaknili v mesto Mulek in si v njegovih utrdbah poiskali zaščito.

3 In zgodilo se je, da je bil Amalikijev brat imenovan za kralja nad ljudstvom; in ime mu je bilo Amoron; tako je bil kralj Amoron, brat kralja Amalikija, določen, da vlada namesto njega.

4 In zgodilo se je, da je ukazal, naj njegovo ljudstvo brani tista mesta, ki so jih zavzeli s prelivanjem krvi; kajti nobenega mesta niso zavzeli drugače kakor tako, da so izgubili veliko krvi.

5 In sedaj, Teankum je videl, da so bili Lamanci odločeni braniti tista mesta, ki so jih zavzeli, in tiste dele dežele, katerih so se polastili; in ker je tudi videl njihovo ogromno število, je Teankum menil, da ni dobro, da bi jih poskušal napasti v njihovih utrdbah.

6 Toda svoje može je zadržal v bližini, kot da bi se pripravljal na vojno; da, in resnično se je pripravljal, da se bo branil pred njimi, tako da je okrog in okrog postavljal obzidja in pripravljal zatočišča.

7 In zgodilo se je, da se je še naprej tako pripravljal na vojno, dokler Moroni ni poslal velikega števila mož, da bi okrepil njegovo vojsko.

8 In Moroni mu je poslal tudi ukaze, naj zadrži vse ujetnike, ki so padli v njegove roke; kajti ker so Lamanci zajeli veliko ujetnikov, naj zadrži vse lamanske ujetnike v odkupnino za tiste, ki so jih zajeli Lamanci.

9 In poslal mu je tudi ukaze, naj utrdi deželo Izobilje in zaščiti ozek prelaz, ki je vodil v deželo na severu, da Lamanci ne bi dosegli te točke in bi imeli moč, da bi jih oblegali z vseh strani.

10 In Moroni je prav tako poslal k njemu, ker je od njega želel, da bi tisti predel dežele zvesto branil in da bi si prizadeval za vsako priložnost, da bo bičal Lamance v tistem predelu, kolikor je bilo v njegovi moči, da bi morda spet z zvijačo ali kako drugače zavzel tista mesta, ki so jim bila vzeta iz rok; in da bi prav tako utrdil in okrepil okoliška mesta, ki niso padla v roke Lamancev.

11 In rekel mu je tudi: Prišel bi k tebi, toda glej, Lamanci nas napadajo v mejah dežele ob zahodnem morju; in glej, nadnje pojdem, zato ne morem priti k tebi.

12 Sedaj, kralj (Amoron) je odšel iz zarahemelske dežele in je kraljico obvestil glede smrti svojega brata in zbral je veliko število mož in odkorakal nad Nefijce na mejah ob zahodnem morju.

13 In tako si je prizadeval oblegati Nefijce in del njihovih sil odpeljati v tisti del dežele, medtem ko je tistim, ki so ostali, da so posedovali mesta, ki jih je zavzel, ukazal, naj Nefijce oblegajo tudi na mejah ob vzhodnem morju in naj zavzamejo njihovo deželo, kolikor je bilo to v njihovi moči glede na moč njihovih čet.

14 In tako je bilo z Nefijci v tistih nevarnih okoliščinah konec šestindvajsetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

15 Toda glejte, v sedemindvajsetem letu vladavine sodnikov se je zgodilo, da je Teankum na ukaz Moronija — ki je postavil čete, da bi ščitile južne in zahodne deželne meje, in je začel svoj pohod proti deželi Izobilje, da bi s svojimi možmi pomagal Teankumu ponovno zavzeti mesta, ki so jih izgubili —

16 in zgodilo se je, da je Teankum prejel ukaze, naj izvêde napad na mesto Mulek in ga ponovno zavzame, če bi to bilo mogoče.

17 In zgodilo se je, da se je Teankum pripravil, da bo izvêdel napad na mesto Mulek in s svojo vojsko odkorakal nad Lamance; toda videl je, da je nemogoče, da bi jih premagal, ko so v utrdbah; zato je svoje načrte opustil in se spet vrnil v mesto Izobilje, da bi počakal na Moronijev prihod, da bi njegova vojska dobila okrepitev.

18 In zgodilo se je, da je Moroni s svojo vojsko v deželo Izobilje prispel proti koncu sedemindvajsetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

19 In na začetku osemindvajsetega leta so imeli Moroni in Teankum in številni od vrhovnih poveljnikov bojni posvet — kaj naj storijo, da bodo Lamance pripravili, da bodo prišli nadnje v bitko; oziroma da bi jih morda kako zvabili iz njihovih oporišč, da bi si pridobili prednost pred njimi in mesto Mulek spet zavzeli.

20 In zgodilo se je, da so k lamanski vojski, ki je ščitila mesto Mulek, k njihovemu voditelju, ki mu je bilo ime Jakob, poslali odposlance in od njega želeli, naj pride s svojimi četami ven in naj se z njimi spopade na planjavah med obema mestoma. Toda glejte, Jakob, ki je bil Zoramec, s svojo vojsko ni hotel priti ven, da bi se na planjavah spopadel z njimi.

21 In zgodilo se je, da je Moroni, ker ni imel upov, da se bo z njimi spopadel na nevtralnem ozemlju, zato sklenil načrt, da bi Lamance zvabil iz njihovih oporišč.

22 Zato je ukazal, naj Teankum povede majhno število mož in odkoraka v bližino morske obale; in Moroni in njegova vojska so ponoči odkorakali v divjino zahodno od mesta Mulek; in tako so naslednji dan, ko so lamanski stražarji odkrili Teankuma, tekli in to povedali Jakobu, svojemu vodju.

23 In zgodilo se je, da so lamanske čete odkorakale nad Teankuma, predpostavljajoč glede na svoje število, da bodo Teankuma zaradi njegovega majhnega števila premagali. Ko pa je Teankum zagledal lamanske čete, ki so prihajale nadnje, se je začel umikati proti morski obali na sever.

24 In zgodilo se je, da so se Lamanci, ko so videli, da je začel bežati, opogumili in jih začeli vneto zasledovati. In ko je Teankum tako vodil stran Lamance, ki so jih zaman zasledovali, glejte, je Moroni ukazal, naj del njegove vojske, ki je bila z njim, vkoraka v mesto in ga zavzame.

25 In tako so storili in pobili vse tiste, ki so ostali, da ščitijo mesto, da, vse tiste, ki niso hoteli predati bojnega orožja.

26 In tako se je Moroni z delom svoje vojske polastil mesta Mulek, medtem ko je s preostalimi odkorakal, da bi pričakal Lamance, ko se bodo vračali z zasledovanja Teankuma.

27 In zgodilo se je, da so Lamanci Teankuma zasledovali, dokler se niso približali mestu Izobilje, in potem so jih pričakali Lehi in majhna vojska, ki je ostala, da bi ščitila mesto Izobilje.

28 In sedaj glejte, ko so lamanski vrhovni poveljniki zagledali Lehija z vojsko prihajati nadnje, so v veliki zmedi zbežali, boječ se, da bi morda ne dosegli mesta Mulek, preden bi jih Lehi dohitel; kajti zaradi pohoda so bili utrujeni, Lehijevi možje pa so bili spočiti.

29 Lamanci torej niso vedeli, da je Moroni s svojo vojsko zadaj za njimi; in vsega, česar so se bali, so bili Lehi in njegovi možje.

30 Lehi jih torej ni želel dohiteti, dokler ne bi pričakali Moronija in njegove vojske.

31 In zgodilo se je, da so jih, preden so se Lamanci dobro umaknili, Nefijci obkolili, z ene strani so jih obkolili Moronijevi možje, z druge pa Lehijevi možje, ki so bili vsi spočiti in polni moči; Lamanci pa so bili zaradi dolgega pohoda utrujeni.

32 In Moroni je svojim možem ukazal, naj jih napadajo, dokler ne bodo predali bojnega orožja.

33 In zgodilo se je, da je Jakob, ker je bil njihov vodja, ker je bil tudi Zoramec in ker je imel nepremagljivega duha, vodil Lamance v bitko s silnim besom do Moronija.

34 Ker je bil Moroni na pohodu, je bil zato Jakob odločen, da jih bo pobil in se prebil do mesta Mulek. Toda glejte, Moroni in njegovi možje so bili močnejši, zato se pred Lamanci niso umikali.

35 In zgodilo se je, da so se na obeh straneh bojevali s silnim besom; in na obeh straneh jih je bilo veliko pobitih; da, in Moroni je bil ranjen in Jakob je bil ubit.

36 In Lehi je s svojimi močnimi možmi od zadaj pritiskal nanje s takšnim besom, da so Lamanci zadaj predali bojno orožje, preostali pa, ker so bili zelo zmedeni, niso vedeli, kod naj gredo oziroma napadejo.

37 Ko je Moroni torej videl njihovo zmedo, jim je rekel: Če boste prinesli svoje bojno orožje in ga predali, glejte, bomo prenehali prelivati vašo kri.

38 In zgodilo se je, da so, ko so Lamanci te besede slišali, njihovi vrhovni poveljniki, vsi tisti, ki niso bili pobiti, pristopili in bojno orožje vrgli Moroniju pred noge in tudi svojim možem ukazali, naj storijo enako.

39 Toda glejte, bilo jih je veliko, ki niso hoteli; in tiste, ki svojih mečev niso hoteli predati, so prijeli in jih zvezali in jim odvzeli bojno orožje in primorani so bili, da s svojimi brati odkorakajo v deželo Izobilje.

40 In število ujetnikov, ki so jih zajeli, je torej presegalo število tistih, ki so bili pobiti, da, presegalo je tiste, ki so bili pobiti na obeh straneh.