1 Sedaj se je zgodilo, da se je Moroni, ko je to pismo prejel, še bolj razjezil, ker je vedel, da Amoron natančno ve za njegovo prevaro; da, vedel je, da Amoron ve, da to, kar ga je primoralo, da se je vojskoval proti Nefijevemu ljudstvu, ni bila pravična stvar.

2 In rekel je: Glej, z Amoronom ne bom menjal ujetnikov, razen če se bo odvrnil od svojega namena, kakor sem navedel v svojem pismu; kajti ne bom mu dovolil, da bo imel še več moči od te, ki si jo je pridobil.

3 Glej, vem za kraj, kjer Lamanci stražijo moje ljudi, ki so jih zajeli kot ujetnike; in ker Amoron ne ugodi mojemu pismu, glej, mu bom dal glede na svoje besede, da, prizadeval si bom za smrt med njimi, dokler ne bodo prosili za mir.

4 In sedaj se je zgodilo, da je Moroni, ko je te besede izrekel, ukazal, naj med njegovimi možmi izvedejo preiskavo, da bi med njimi morda našel moža, ki je Lamanov potomec.

5 In zgodilo se je, da so našli enega, ki mu je bilo ime Laman; in bil je eden od služabnikov kralja, katerega je umoril Amalikija.

6 Moroni je torej ukazal, naj gredo Laman in majhno število njegovih mož k stražarjem, ki so stražili Nefijce.

7 Nefijce so torej stražili v mestu Gid; zato je Moroni določil Lamana in ukazal, naj gre z njim manjše število mož.

8 In ko se je zvečerilo, je šel Laman k stražarjem, ki so stražili Nefijce, in glejte, videli so ga prihajati in so mu zaklicali; on pa jim je rekel: Ne bojte se; glejte, Lamanec sem. Glejte, pobegnili smo Nefijcem in oni spijo; in glejte, vzeli smo od njihovega vina in ga prinesli s seboj.

9 Ko so torej Lamanci te besede slišali, so ga radostno sprejeli; in rekli so mu: Daj nam od svojega vina, da bomo pili; zadovoljni smo, da si tako s seboj odnesel vino, kajti utrujeni smo.

10 Toda Laman jim je rekel: Prihranimo si vino, dokler ne bomo šli v bitko zoper Nefijce. Toda te besede so jih napravile samo še bolj željne, da bi vino pili;

11 kajti, rekli so: Utrujeni smo, zato nam dovoli vzeti nekaj vina in kmalu bomo vino prejeli za obrok, kar nas bo okrepilo, da bomo šli nad Nefijce.

12 In Laman jim je rekel: Storite lahko glede na svoje želje.

13 In zgodilo se je, da so vino pili brez zadržka; in prijetno je bilo njihovemu okusu, zato so ga pili še bolj brez zadržka; in bilo je močno, ker je bilo pripravljeno, da bo močno.

14 In zgodilo se je, da so pili in bili veseli in kmalu so bili vsi pijani.

15 In ko so torej Laman in njegovi možje videli, da so bili vsi pijani in so trdno spali, so se vrnili k Moroniju in mu povedali vse, kar se je zgodilo.

16 In to je bilo torej glede na Moronijev načrt. In Moroni je svoje može opremil z bojnim orožjem; in šel je v mesto Gid, medtem ko so Lamanci trdno spali in bili pijani, in ujetnikom vrgel bojno orožje, tako da so bili vsi oboroženi;

17 da, celo njihovim ženskam in vsem njihovim otrokom, tolikim, kolikor jih je bilo zmožnih uporabljati bojno orožje, ko je Moroni oborožil vse tiste ujetnike; in vse to je bilo storjeno v globoki tišini.

18 Če pa bi Lamance prebudili, glejte, pijani so bili in Nefijci bi jih lahko pobili.

19 Toda glejte, to ni bila Moronijeva želja; ni se radostil v umoru oziroma v prelivanju krvi, temveč se je radostil v tem, da je svoje ljudstvo ohranjal pred pogubljenjem; in zaradi tega, da si ne bi priklical nepravičnosti, ni hotel planiti na Lamance in jih pokončati v njihovi pijanosti.

20 Toda svoje želje je uresničil, kajti oborožil je tiste nefijske ujetnike, ki so bili znotraj mestnega obzidja, in jim dal moč, da so zavzeli tiste predele, ki so bili znotraj obzidja.

21 In potem je možem, ki so bili z njim, ukazal, naj se za korak odmaknejo od njih in obkolijo lamanske čete.

22 Glejte torej, to se je zgodilo v nočnem času, tako da so Lamanci, ko so se zjutraj zbudili, videli, da so jih Nefijci od zunaj obkolili in da so bili znotraj njihovi ujetniki oboroženi.

23 In tako so videli, da imajo Nefijci nad njimi premoč; in v teh okoliščinah so spoznali, da ne bi bilo dobro, da bi se z Nefijci bojevali, zato so njihovi vrhovni poveljniki zahtevali bojno orožje in prinesli so ga in ga vrgli Nefijcem pred noge, roteč za milost.

24 Sedaj glejte, to je bila Moronijeva želja. Zajel jih je kot vojne ujetnike in zavzel mesto in ukazal, naj osvobodijo vse ujetnike, ki so bili Nefijci; in pridružili so se Moronijevi vojski in so njegovo vojsko močno okrepili.

25 In zgodilo se je, da je Lamancem, ki jih je zajel kot ujetnike, ukazal, naj začnejo z delom utrjevanja utrdb okrog mesta Gid.

26 In zgodilo se je, da je, ko je mesto Gid utrdil glede na svoje želje, ukazal, naj ujetnike odpeljejo v mesto Izobilje; in tudi to mesto je stražil s silno velikimi silami.

27 In zgodilo se je, da so navkljub vsem lamanskim spletkam obdržali in ščitili vse ujetnike, ki so jih zajeli, in prav tako ohranjali vse ozemlje in prednost, ki so si jo ponovno pridobili.

28 In zgodilo se je, da so Nefijci spet začeli zmagovati in uveljavljati svoje pravice in privilegije.

29 Velikokrat so jih Lamanci ponoči skušali obkoliti, toda v teh poizkusih so izgubili veliko ujetnikov.

30 In velikokrat so Nefijcem skušali dati vino, da bi jih pokončali s strupom oziroma s pijanostjo.

31 Toda glejte, Nefijci v tem svojem času stiske niso bili počasni v tem, da bi pomnili Gospoda, svojega Boga. Niso jih mogli ujeti v svoje pastí; da, niso pili od njihovega vina, če ga prej niso dali kakemu lamanskemu ujetniku.

32 In bili so tako previdni, da jim ne bi dali kakega strupa, kajti če bi njihovo vino zastrupilo Lamanca, bi zastrupilo tudi Nefijca; in tako so preizkušali vse njihove pijače.

33 In sedaj se je zgodilo, da se je Moroniju zdelo potrebno pripraviti za napad na mesto Morianton; kajti glejte, Lamanci so s svojim delom utrdili mesto Morianton, dokler ni postalo silno oporišče.

34 In v tisto mesto so nenehno pošiljali nove sile in tudi nove zaloge živeža.

35 In tako se je končalo devetindvajseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.