60. poglavje
Moroni se Pahoranu pritožuje, da vlada zanemarja vojsko. — Gospod dopusti, da so pravični pobiti. — Nefijci morajo uporabiti vso svojo moč in sredstva, da se rešijo svojih sovražnikov. — Moroni grozi, da se bo bojeval zoper vlado, če njegove čete ne bodo dobile pomoč. Okrog leta 62 pr. Kr.
1 In zgodilo se je, da je spet pisal deželnemu upravitelju, ki je bil Pahoran, in to so besede, ki jih je napisal, rekoč: Glej, svoje pismo naslavljam na Pahorana v mestu Zarahemla, ki je vrhovni sodnik in upravitelj dežele, in tudi na vse tiste, ki jih je to ljudstvo izvolilo, da vodijo in upravljajo zadeve te vojne.
2 Kajti glej, nekoliko jim imam reči kot obsodbo; kajti glejte, vi sami veste, da ste bili določeni, da zberete može in jih oborožite z meči in z zakrivljenimi sabljami in z vsakovrstnim bojnim orožjem vseh vrst in jih pošljete nad Lamance, v kateri koli del naše dežele bi ti prišli.
3 In sedaj glejte, povem vam, da smo jaz in tudi moji možje in tudi Helaman in njegovi možje pretrpeli silno veliko trpljenje; da, in sicer lakoto, žejo in utrujenost in vsakovrstne stiske vseh vrst.
4 Toda glejte, če bi bilo to vse, kar smo pretrpeli, ne bi niti godrnjali niti se pritoževali.
5 Toda glejte, velik je bil pokol med našimi ljudmi; da, tisoči so padli pod mečem, medtem ko bi bilo lahko drugače, če bi vi našim četam dali zadostno okrepitev in podporo. Da, zelo ste nas zanemarjali.
6 In sedaj glejte, želimo poznati vzrok tega silno velikega zanemarjanja; da, želimo poznati vzrok vašega brezbrižnega stanja.
7 Kako si lahko sploh mislite, da sedite na svojih prestolih v stanju brezbrižne otopelosti, medtem ko vaši sovražniki širijo delo smrti okrog vas? Da, medtem ko ubijajo tisoče vaših bratov —
8 da, in sicer tiste, ki so se k vam ozirali po zaščito, da, ki so vas postavili na položaj, da bi jih vi podpirali, da, da bi jim pošiljali čete, da bi jih okrepile, in rešili tisoče tistih pred tem, da bi padli pod mečem.
9 Toda glejte, to ni vse — odrekli ste jim svoj živež, tako da so se številni bojevali in izkrvaveli svoje življenje zaradi svoje velike želje, ki so jo imeli po blaginji teh ljudi; da, in to so storili, ko so bili tik pred tem, da bodo pomrli od lakote, ker ste jih tako silno zanemarjali.
10 In sedaj, moji ljubljeni bratje — kajti morali bi biti ljubljeni; da, in morali bi si marljiveje prizadevati za blaginjo in svobodo teh ljudi; toda glejte, tako ste jih zanemarjali, da bo kri tisočev prišla nad vašo glavo v maščevanje; da, kajti Bog ve za vse njihove klice in vsa njihova trpljenja —
11 glejte, mar lahko predpostavljate, da bi sedeli na svojih prestolih in bi vam zaradi silne dobrote Boga ne bilo ničesar treba storiti in bi vas on rešil? Glejte, če ste to predpostavljali, ste predpostavljali zaman.
12 Mar predpostavljate, da je bilo toliko vaših bratov pobitih zaradi njihove hudobije? Povem vam, če ste to predpostavljali, ste predpostavljali zaman; kajti povem vam, veliko jih je, ki so padli pod mečem; in glejte, to je v vašo obsodbo;
13 kajti Gospod dopusti, da so pravični pobiti, da njegova pravica in sodba doletita hudobne; zato vam ni treba predpostavljati, da so pravični izgubljeni, ker so pobiti; toda glejte, stopijo v počitek Gospoda, svojega Boga.
14 In sedaj glejte, povem vam, strašno se bojim, da bodo to ljudstvo doletele Božje sodbe zaradi silne počasnosti, da, in sicer počasnosti naše vlade in njenega silno velikega zanemarjanja svojih bratov, da, tistih, ki so bili pobiti.
15 Kajti če ne bi bilo zavoljo hudobije, ki se je najprej začela pri našem vodstvu, bi se lahko zoperstavili sovražnikom, da nad nami ne bi pridobili moči.
16 Da, če ne bi bilo vojne, ki je izbruhnila med nami; da, če ne bi bilo teh pristašev kraljevine, ki so med nami povzročili tolikšno prelivanje krvi; da, takrat, ko smo se borili med seboj, če bi združili svojo moč, kot smo delali doslej; da, če ne bi bilo želje po moči in oblasti, ki so jo nad nami imeli tisti pristaši kraljevine; če bi bili zvesti stvari svobode in se nam pridružili in šli nad naše sovražnike, namesto da so prijeli za meč proti nam, kar je povzročilo tolikšno prelivanje krvi med nami; da, če bi šli nadnje v Gospodovi moči, bi razkropili svoje sovražnike, kajti storjeno bi bilo, da bi se njegova beseda izpolnila.
17 Toda glejte, nad nas torej prihajajo Lamanci, si prisvajajo naše dežele in z mečem morijo naše ljudstvo, da, naše ženske in naše otroke, in jih prav tako odpeljejo v ujetništvo, povzročajo, da morajo trpeti vsakovrstne stiske in to zaradi velike hudobije tistih, ki si prizadevajo za moč in oblast, da, in sicer tistih pristašev kraljevine.
18 Toda zakaj bi moral veliko rêči glede te zadeve? Kajti mi ne vemo, ali si morda tudi vi ne prizadevate za oblast. Ne vemo, ali niste morda tudi vi izdajalci svoje dežele.
19 Ali pa je, da ste nas zanemarjali, ker ste v osrčju naše dežele in vas obdaja varnost, da ne ukažete, naj nam pošljejo hrano in tudi može za okrepitev naših čet?
20 Mar ste pozabili zapovedi Gospoda, svojega Boga? Da, mar ste pozabili ujetništvo naših očetov? Mar ste pozabili številne trenutke, ko smo bili rešeni iz rok naših sovražnikov?
21 Oziroma mar predpostavljate, da nas bo Gospod vseeno rešil, medtem ko sedimo na prestolu in ne uporabljamo sredstev, ki nam jih je priskrbel Gospod?
22 Da, mar boste sedeli v brezdelju, medtem ko vas obdaja na tisoče tistih, da, in na deset tisoče, ki prav tako sedijo v brezdelju, medtem ko jih je naokrog v mejah dežele na tisoče, ki padajo pod mečem, da, ranjenih in krvavečih?
23 Mar predpostavljate, da bo Bog gledal na vas kot na brezkrivdne, medtem ko mirno sedite in vse to gledate? Glejte, povem vam, ne. Želel bi torej, da bi pomnili, da je Bog rekel, da bo najprej očiščena notranja posoda in nato bo očiščena tudi zunanja posoda.
24 In sedaj, če se ne boste pokesali za to, kar ste storili, in začeli delati in pošiljati hrano in može nam in tudi Helamanu, da bo lahko podpiral tiste dele naše dežele, ki jih je pridobil nazaj, in da bomo tudi mi pridobili preostanek naše posesti v teh delih, glejte, bo potrebno, da se ne bomo več borili z Lamanci, dokler ne bomo najprej očistili svoje notranje posode, da, sam veliki vrh naše vlade.
25 In če ne boste ugodili mojemu pismu in prišli ven in mi pokazali pravega duha svobode in si prizadevali okrepiti in utrditi naše čete in jim zagotoviti hrano za njihovo preživljanje, glejte, bom pustil del svojih svobodnjakov, da bodo branili ta del dežele, in nad njimi bom pustil Božjo moč in blagoslove, da nobena druga moč ne bo mogla delovati proti njim —
26 in to zaradi njihove silne vere in njihove potrpežljivosti v stiskah —
27 in prišel bom k vam in če bo med vami kdo, ki si želi svobode, da, če bo ostala le iskrica svobode, glejte, bom med vami zanetil vstajo, in sicer dokler ne bodo tisti, ki so se želeli polastiti moči in oblasti, umrli.
28 Da, glejte, ne bojim se vaše moči ne oblasti, ampak je moj Bog tisti, katerega se bojim; in to je glede na njegove zapovedi, da primem za meč, da branim stvar svoje dežele, in zaradi vaše krivičnosti smo utrpeli tolikšno izgubo.
29 Glejte, čas je, da, čas se je približal, ko nad vami, če se ne boste zganili stopiti v bran svoje dežele in svojih malih, visi meč pravice; da, in planil bo na vas in vas obiskal prav do popolnega pogubljenja.
30 Glejte, čakam na vašo pomoč; in če nam pomoči ne boste nudili, glejte, pridem k vam, in sicer v zarahemelsko deželo, in vas udarim z mečem, tako da ne boste več imeli moči, da bi ovirali napredovanje tega ljudstva pri stvari naše svobode.
31 Kajti glejte, Gospod ne bo dopustil, da boste živeli in se krepili v svojih krivičnostih, da boste pokončali njegovo pravično ljudstvo.
32 Glejte, mar lahko predpostavljate, da vam bo Gospod prizanesel in prišel v sodbi nad Lamance, ko pa je izročilo njihovih očetov tisto, kar je povzročilo njihovo sovraštvo, da, in so ga podvojili tisti, ki so odpadli od nas, medtem ko je vaša krivičnost zavoljo vaše ljubezni do slave in do puhlosti sveta?
33 Veste, da kršite Božje zakone, in veste, da jih teptate pod svojimi nogami. Glejte, Gospod mi je rekel: Če se tisti, ki si jih imenoval za svoje upravitelje, ne bodo pokesali svojih grehov in krivičnosti, se boš šel bojevat zoper njih.
34 In sedaj glejte, jaz, Moroni, sem glede na zavezo, ki sem jo sklenil, primoran izpolnjevati zapovedi svojega Boga; zato bi želel, da bi prisluhnili Božji besedi in meni in tudi Helamanu naglo poslali od svojega živeža in od svojih mož.
35 In glejte, če tega ne boste storili, bom naglo prišel k vam; kajti glejte, Bog ne bo dopustil, da bi pomrli od lakote; zato nam bo dal od vaše hrane, četudi bo moralo biti z mečem. Sedaj glejte, da boste izpolnili Božjo besedo.
36 Glejte, sem Moroni, vaš vrhovni poveljnik. Ne prizadevam si za moč, ampak da bi jo ovrgel. Ne prizadevam si za čast sveta, ampak za slavo svojega Boga in svobodo in blaginjo svoje dežele. In tako zaključim svoje pismo.