1 In sedaj se je zgodilo, da se je Moroni, ko je to pismo prejel, v srcu opogumil in navdala ga je silno velika radost zaradi Pahoranove zvestobe, da tudi on ni bil izdajalec svobode in stvari svoje dežele.

2 Je pa tudi silno žaloval zaradi krivičnosti tistih, ki so Pahorana pregnali s sodnega stola, da, skratka zaradi tistih, ki so se uprli svoji deželi in tudi svojemu Bogu.

3 In zgodilo se je, da je Moroni glede na Pahoranovo željo s seboj vzel manjše število mož in Lehiju in Teankumu predal poveljstvo nad preostalo svojo vojsko in odkorakal proti gideónski deželi.

4 In v vsakem kraju, kamor je šel, je dvignil zastavo svobode in na vsem svojem pohodu proti gideónski deželi je pridobil vsakršno silo, ki jo je lahko.

5 In zgodilo se je, da se jih je na tisoče zgrinjalo k njegovi zastavi in prijeli so za meče v bran svobode, da ne bi bili zasužnjeni.

6 In tako je Moroni, ko je zbral toliko mož, kolikor jih je na celotnem svojem pohodu lahko, prišel v gideónsko deželo; in ko je svoje sile združil s Pahoranovimi, so postali silno močni, in sicer bolj kot možje Pakusa, ki je bil kralj tistih odpadnikov, ki so svobodnjake pregnali iz zarahemelske dežele in deželo zavzeli.

7 In zgodilo se je, da sta šla Moroni in Pahoran s svojimi četami v zarahemelsko deželo in sta šla nad mesto in se spopadla s Pakusovimi možmi, tako da so šli v bitko.

8 In glejte, Pakus je bil ubit in njegovi možje so bili zajeti kot ujetniki in Pahoran se je vrnil na sodni stol.

9 In Pakusovi možje so prišli pred sodišče, glede na zakon, in tudi tisti pristaši kraljevine, ki so bili zajeti in vrženi v ječo; in usmrčeni so bili glede na zakon, da, tiste Pakusove može in tiste pristaše kraljevine, ki niso hoteli prijeti za orožje v bran svoje dežele, ampak so se bojevali zoper njo, so usmrtili.

10 In tako je postalo potrebno, da se ta zakon strogo izpolnjuje zavoljo varnosti njihove dežele; da, in kdor jim je odrekel svobodo, je bil glede na zakon naglo usmrčen.

11 In tako se je končalo trideseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom; Moroni in Pahoran sta v zarahemelski deželi med svojim ljudstvom vzpostavila mir in zadala smrt vsem tistim, ki niso bili zvesti stvári svobode.

12 In zgodilo se je na začetku enaintridesetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je Moroni nemudoma naročil, naj se Helamanu pošlje živež in tudi vojsko šest tisoč mož, da mu bodo pomagali obvarovati tisti del dežele.

13 In ukazal je tudi, naj vojsko šest tisoč mož z zadostno količino hrane pošljejo Lehijevim in Teankumovim četam. In zgodilo se je, da je bilo to storjeno, da bi deželo utrdili pred Lamanci.

14 In zgodilo se je, da sta Moroni in Pahoran, ki sta v zarahemelski deželi pustila veliko skupino mož, z veliko skupino mož odkorakala proti nefíhaški deželi, ker sta bila odločena poraziti Lamance v tistem mestu.

15 In zgodilo se je, da sta, ko sta korakala proti deželi, zajela veliko skupino lamanskih mož in številne od njih pobila in jim pobrala živež in bojno orožje.

16 In zgodilo se je, da sta jih, potem ko sta jih zajela, pripravila, da so sklenili zavezo, da ne bodo več prijeli za bojno orožje proti Nefijcem.

17 In ko so to zavezo sklenili, so jih poslali prebivat k Amonovemu ljudstvu in teh, ki niso bili pobiti, je bilo po številu približno štiri tisoč.

18 In zgodilo se je, da so, ko so jih poslali proč, nadaljevali s pohodom v nefíhaško deželo. In zgodilo se je, da so si, ko so prišli v mesto Nefíha, na nefíhaških planjavah, ki so v bližini mesta Nefíha, postavili šotore.

19 Moroni si je torej želel, da bi Lamanci prišli nadnje v bitko na planjave; ker pa so Lamanci poznali njihov silno velik pogum in ker so videli njihovo velikansko število, si zato niso drznili priti nadnje; zato tisti dan niso šli v bitko.

20 In ko je prišla noč, je Moroni stopil v temo noči in prišel na vrh obzidja, da bi izvohunil, na katerem delu mesta so se Lamanci utaborili s svojo vojsko.

21 In zgodilo se je, da so bili na vzhodu ob vhodu; in vsi so pospali. In Moroni se je torej vrnil k svoji vojski in ukazal, naj v naglici pripravijo močne vrvi in lestve, da se bodo z vrha obzidja spustili v notranji del obzidja.

22 In zgodilo se je, da je Moroni ukazal, naj njegovi možji odkorakajo in se povzpnejo na vrh obzidja in se spustijo v tisti del mesta, da, in sicer na zahodu, kjer Lamanci niso taborili s svojimi četami.

23 In zgodilo se je, da so se ponoči vsi spustili v mesto s pomočjo močnih vrvi in lestev; tako so bili, ko je prišlo jutro, vsi znotraj mestnega obzidja.

24 In sedaj, ko so se Lamanci prebudili in videli, da so Moronijeve čete znotraj obzidja, so se silno zbali, tako da so zbežali skozi prehod.

25 In ko je torej Moroni videl, da pred njim bežijo, je ukazal, naj njegovi možje odkorakajo nadnje; in veliko so jih pobili in veliko drugih obkolili in jih zajeli kot ujetnike; in preostali so zbežali v moronijsko deželo, ki je bila v mejah ob morski obali.

26 Tako sta se Moroni in Pahoran polastila mesta Nefíha, ne da bi izgubila eno dušo; in veliko je bilo Lamancev, ki so bili pobiti.

27 Sedaj se je zgodilo, da se je veliko Lamancev, ki so bili ujetniki, želelo pridružiti Amonovemu ljudstvu in postati svobodni ljudje.

28 In zgodilo se je, da so tolikim, kolikor jih je želelo, ugodili glede na njihove želje.

29 Zato so se vsi lamanski ujetniki pridružili Amonovemu ljudstvu in začeli silno delati, obdelovati zemljo, gojiti vsakovrstno žito in drobnico in govedo vsake vrste; in tako so bili Nefijci razbremenjeni velikega bremena; da, tako da so bili razbremenjeni vseh lamanskih ujetnikov.

30 Sedaj se je zgodilo, da se je Moroni, potem ko se je polastil mesta Nefíha, ko je zajel veliko ujetnikov, kar je silno zmanjšalo lamanske čete, in ko je pridobil veliko Nefijcev, ki so bili zajeti kot ujetniki, kar je silno okrepilo Moronijevo vojsko; zato je Moroni šel iz nefíhaške dežele v lehijsko deželo.

31 In zgodilo se je, da so se Lamanci, ko so videli, da nadnje prihaja Moroni, spet prestrašili in so pred Moronijevo vojsko zbežali.

32 In zgodilo se je, da so jih Moroni in njegova vojska preganjali od mesta do mesta, dokler jih nista srečala Lehi in Teankum; in Lamanci so pred Lehijem in Teankumom zbežali, in sicer vse do meja ob morski obali, dokler niso prišli v moronijsko deželo.

33 In lamanske čete so se vse zbrale, tako da so bile v moronijski deželi vse v eni skupini. Sedaj je bil Amoron, lamanski kralj, prav tako z njimi.

34 In zgodilo se je, da so se Moroni in Lehi in Teankum s svojimi četami utaborili naokrog v mejah moronijske dežele, tako da so Lamance obkolili v mejah z divjino na jugu in v mejah z divjino na vzhodu.

35 In tako so se utaborili čez noč. Kajti glejte, Nefijci in tudi Lamanci so bili zaradi napornega pohoda utrujeni; zato se ponoči niso odločili za nobeno zvijačo, razen Teankuma; kajti silno je bil jezen na Amorona, tako da je menil, da sta Amoron in njegov brat Amalikija povzročila to veliko in dolgotrajno vojno med njimi in Lamanci, kar je povzročilo takšno vojno in prelivanje krvi, da, in tolikšno lakoto.

36 In zgodilo se je, da je Teankum v svoji jezi šel v lamanski tabor in se spustil z mestnega obzidja. In z vrvjo je šel iz prostora v prostor, tako da je našel kralja; in vanj je vrgel kopje, ki ga je prebodlo blizu srca. Toda glejte, kralj je, preden je umrl, prebudil svoje služabnike, tako da so Teankuma zasledovali in ga ubili.

37 Sedaj se je zgodilo, da sta se Lehi in Moroni, ko sta izvedela, da je Teankum mrtev, silno užalostila; kajti glejte, on je bil mož, ki se je hrabro bojeval za svojo deželo, da, pravi prijatelj svobode; in pretrpel je zelo veliko silno hudih stisk. Toda glejte, bil je mrtev in je odšel po poti vsega zemeljskega.

38 Sedaj se je zgodilo, da je naslednji dan Moroni odkorakal naprej in prišel nad Lamance, tako da so jih pobili v velikem pokolu; in pregnali so jih iz dežele; in zbežali so, in sicer da se tistikrat niso vrnili nad Nefijce.

39 In tako se je končalo enaintrideseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom; in tako so imeli vojne in prelivanje krvi in lakoto in stiske za razdobje veliko let.

40 In med Nefijevim ljudstvom so bili umori in prepiri in razprtije in vsakovrstna krivičnost; vendar jim je bilo zavoljo pravičnih, da, zaradi molitev pravičnih, prizanešeno.

41 Toda glejte, zaradi silno dolge vojne med Nefijci in Lamanci jih je zaradi silno dolge vojne veliko otopelo; in veliko se jih je zaradi svojih stisk omehčalo, tako da so pred Bogom postali ponižni prav do globin ponižnosti.

42 In zgodilo se je, da se je Moroni, potem ko je utrdil tiste dele dežele, ki so bili najbolj izpostavljeni Lamancem, dokler niso bili zadosti močni, vrnil v mesto Zarahemla; in tudi Helaman se je vrnil na kraj svoje dediščine; in med Nefijevim ljudstvom je bil spet vzpostavljen mir.

43 In Moroni je poveljevanje svojih čet prepustil v roke svojega sina, ki mu je bilo ime Moroniha; in umaknil se je v svojo lastno hišo, da bi preostanek svojih dni prebil v miru.

44 In Pahoran se je vrnil na sodni stol; Helaman pa si je spet zadal, da bo ljudem pridigal Božjo besedo; kajti zaradi tolikih vojn in prepirov je postalo potrebno, da bi v cerkvi spet uvedli predpise.

45 Zato so Helaman in bratje šli in z veliko močjo razglašali Božjo besedo, da so veliko ljudi prepričali o njihovi hudobiji, kar je povzročilo, da so se pokesali svojih grehov in se krstili v Gospodu, svojem Bogu.

46 In zgodilo se je, da so po vsej deželi ponovno ustanovili Božjo cerkev.

47 Da, in uvedli so predpise glede zakona. In izvolili so si sodnike in vrhovne sodnike.

48 In Nefijevo ljudstvo je spet začelo uspevati v deželi in se začelo množiti in se v deželi spet silno krepiti. In začeli so silno bogateti.

49 Toda navkljub svojemu bogastvu oziroma svoji moči oziroma svojemu uspevanju se niso povzdigovali v ponosu svojih oči; niti niso bili počasni v tem, da bi pomnili Gospoda, svojega Boga; ampak so pred njim postali silno ponižni.

50 Da, pomnili so, kako velike stvari je Gospod storil zanje, da jih je rešil smrti in iz spon in iz ječ in iz vsakovrstnih stisk in rešil jih je iz rok njihovih sovražnikov.

51 In nenehno so molili h Gospodu, svojemu Bogu, tako da jih je Gospod blagoslovil glede na svojo besedo, tako da so se v deželi krepili in so uspevali.

52 In zgodilo se je, da je bilo vse to storjeno. In Helaman je umrl v petintridesetem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.