1 In zgodilo se je, da je med ljudstvom nastal razdor, tako da so se razdelili semkaj in tjakaj in šli po svojih poteh in pustili Nefija samega, ko je stal v njihovi sredi.

2 In zgodilo se je, da je Nefi šel svojo pot proti svoji lastni hiši, premišljujoč o tem, kar mu je Gospod pokazal.

3 In zgodilo se je, da je, ko je tako premišljeval — in je bil zelo potrt zaradi hudobije nefijskega ljudstva, njihovih tajnih del teme in njihovih umorov in njihovega plenjenja in vsakovrstnih krivičnosti — in zgodilo se je, ko je tako v srcu premišljeval, glejte, k njemu prišel glas, rekoč:

4 Blagoslovljen si, Nefi, zavoljo tega, kar si storil; kajti gledal sem, kako si temu ljudstvu z neutrudnostjo razglašal besedo, ki sem ti jo dal. In nisi se jih bal in nisi se zavzemal za svoje življenje, ampak si si prizadeval spoznati mojo voljo in izpolnjevati moje zapovedi.

5 In sedaj, ker si to storil s tako neutrudnostjo, glej, te bom blagoslovil za vekomaj; in napravil te bom mogočnega v besedi in v dejanju, v veri in v delih; da, in sicer da ti bo vse napravljeno glede na tvojo besedo, kajti ne boš prosil za tisto, kar je v nasprotju z mojo voljo.

6 Glej, ti si Nefi in jaz sem Bog. Glej, v navzočnosti svojih angelov ti razglašam, da boš imel nad tem ljudstvom moč in boš udaril zemljo z lakoto in s kugo in uničenjem glede na hudobijo tega ljudstva.

7 Glej, dajem ti moč, da bo, kar boš zapečatil na zemlji, zapečateno v nebesih; in kar boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih; in tako boš imel moč med tem ljudstvom.

8 In tako bo, če boš temu templju rekel, naj se razkolje na dvoje, to storjeno.

9 In če boš tej gori rekel: Zruši se in zravnaj, bo to storjeno.

10 In glej, če boš rekel, da bo Bog to ljudstvo udaril, se bo to zgodilo.

11 In sedaj glej, zapovedujem ti, da greš in razglašaš temu ljudstvu, da tako govori Gospod Bog, ki je Vsemogočni: Če se ne boste pokesali, boste udarjeni prav do propada.

12 In glejte, sedaj se je zgodilo, da se je Nefi, ko mu je Gospod te besede izgovoril, ustavil in ni šel do svoje lastne hiše, ampak se je vrnil k množicam, ki so se razkropile po obličju dežele, in jim začel razglašati Gospodovo besedo, ki mu je bila povedana glede njihovega propada, če se ne bodo pokesali.

13 Sedaj glejte, navkljub tistemu velikemu čudežu, ki ga je Nefi naredil, ker jim je povedal glede smrti vrhovnega sodnika, so postali trdosrčni in niso prisluhnili Gospodovim besedam.

14 Zato jim je Nefi razglasil Gospodovo besedo, rekoč: Če se ne boste pokesali, tako govori Gospod, boste udarjeni prav do propada.

15 In zgodilo se je, da so bili, ko jim je Nefi besedo razglasil, glej, še vedno trdosrčni in niso hoteli prisluhniti njegovim besedam; zato so ga žalili in si prizadevali nanj položiti roke, da bi ga vrgli v ječo.

16 Toda glejte, z njim je bila Božja moč in niso ga mogli prijeti, da bi ga vrgli v ječo, kajti Duh ga je vzel in odnesel iz njihove srede.

17 In zgodilo se je, da je tako šel v Duhu od množice do množice, razglašajoč Božjo besedo, in sicer dokler je ni razglasil vsem oziroma jo ponesel med vse ljudstvo.

18 In zgodilo se je, da njegovim besedam niso hoteli prisluhniti; in začeli so se prepiri, tako da so bili med seboj razdeljeni in so drug drugega začeli pobijati z mečem.

19 In tako se je končalo enainsedemdeseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.