Helamanova knjiga

1 In sedaj glejte, zgodilo se je na začetku štiridesetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je med nefijskim ljudstvom nastala resna težava.

2 Kajti glejte, Pahoran je umrl in šel po poti vsega zemeljskega; zato se je začel resen prepir glede tega, kdo med brati, ki so bili Pahoranovi sinovi, bi moral imeti sodni stol.

3 To so torej imena teh, ki so se prepirali za sodni stol, ki so povzročili, da se je prepiralo tudi ljudstvo: Pahoran, Peankaj in Pakumeni.

4 To torej niso vsi Pahoranovi sinovi (kajti imel jih je veliko), ampak so to ti, ki so se prepirali za sodni stol: zato so med ljudstvom povzročili delitev na tri tabore.

5 Vendar se je zgodilo, da je bil Pahoran po glasu ljudstva imenovan za vrhovnega sodnika in upravitelja nad Nefijevim ljudstvom.

6 In zgodilo se je, da se je Pakumeni, ko je sprevidel, da ne more pridobiti sodnega stola, pridružil glasu ljudstva.

7 Toda glejte, Peankaj in tisti del ljudstva, ki si je želel, da bi bil njihov upravitelj, so bili silno besni; zato je tem ljudem nameraval laskati, da bi se dvignili k uporu zoper svoje brate.

8 In zgodilo se je, da so ga, ko je nameraval to storiti, glejte, zajeli in mu sodili glede na glas ljudstva in ga obsodili na smrt; kajti dvignil se je k uporu in si prizadeval ljudstvu odvzeti svobodo.

9 Ko so torej tisti ljudje, ki so si želeli, da bi bil njihov upravitelj, sprevideli, da je obsojen na smrt, so bili zato jezni in glejte, poslali so nekega Kiškumna, in sicer do Pahoranovega sodnega stola, in umoril je Pahorana, ko je sedel na sodnem stolu.

10 In Pahoranovi služabniki so ga zasledovali; toda glejte, Kiškumen je bežal tako naglo, da ga ni mogel nihče dohiteti.

11 In šel je k tistim, ki so ga poslali, in vsi so sklenili zavezo, da, prisegajoč pri svojem večnem Stvarniku, da nikomur ne bodo povedali, da je Kiškumen umoril Pahorana.

12 Zato Nefijevo ljudstvo Kiškumna ni prepoznalo, kajti takrat, ko je umoril Pahorana, je bil preoblečen. In Kiškumen in tolpa, ki se je z njim zavezala, so se pomešali med ljudstvo tako, da vseh niso mogli najti; toda toliko, kolikor so jih našli, so jih obsodili na smrt.

13 In sedaj glejte, Pakumeni je bil glede na glas ljudstva imenovan za vrhovnega sodnika in upravitelja nad ljudstvom, da vlada na mestu svojega brata Pahorana; in to je bilo glede na njegovo pravico. In vse to se je zgodilo v štiridesetem letu vladavine sodnikov; in končalo se je.

14 In zgodilo se je v enainštiridesetem letu vladavine sodnikov, da so Lamanci zbrali vojsko nešteto mož in jih oborožili z meči in z zakrivljenimi sabljami in z loki in s puščicami in s šlemi in z naprsnimi oklepi in z vsakovrstnimi ščiti vseh vrst.

15 In ponovno so prišli, da bi bíli bitko zoper Nefijce. In vodil jih je mož, ki mu je bilo ime Koriantumr; in bil je Zarahemlov potomec; in bil je nefijski odpadnik; in bil je velik in mogočen mož.

16 Zato je lamanski kralj, ki mu je bilo ime Tubalot, ki je bil Amoronov sin, predpostavljajoč, da se lahko Koriantumr, ker je bil mogočen mož, Nefijcem zoperstavi s svojo močjo in tudi s svojo veliko modrostjo, tako da bi si s tem, da ga pošlje, pridobil premoč nad Nefijci —

17 zato jih je podžigal k jezi in zbral je svoje čete in jim za vodjo določil Koriantumra in ukazal, naj odkorakajo proti zarahemelski deželi, da bi se bojevali zoper Nefijce.

18 In zgodilo se je, da zaradi tolikšnega prepira in tolikšne težave v vodstvu v zarahemelski deželi niso imeli zadosti stražarjev; kajti predpostavljali so, da si Lamanci ne bodo drznili priti v osrčje njihove dežele, da bi napadli to veliko mesto Zarahemla.

19 Toda zgodilo se je, da je Koriantumr korakal na čelu svoje številne vojske in prišel nad prebivalce mesta in korakali so s tako silno veliko naglico, da Nefijci niso imeli časa zbrati svojih čet.

20 Zato je Koriantumr posekal stražo pri mestnem vhodu in z vso svojo vojsko vkorakal v mesto in pobili so vsakega, ki se jim je zoperstavil, tako da so zavzeli vse mesto.

21 In zgodilo se je, da je Pakumeni, ki je bil vrhovni sodnik, zbežal pred Koriantumrom, in sicer do mestnega obzidja. In zgodilo se je, da ga je Koriantumr udaril ob steno, tako da je umrl. In tako so se končali Pakumenijevi dnevi.

22 In ko je torej Koriantumr videl, da je zavzel mesto Zarahemla, in je videl, da so Nefijci pred njimi zbežali in bili pobiti in zajeti in vrženi v ječo in da se je polastil najmočnejše utrdbe v vsej deželi, se je v srcu opogumil, tako da je nameraval iti zoper vso deželo.

23 In ni torej ostal v zarahemelski deželi, ampak je odkorakal z veliko vojsko, in sicer proti mestu Izobilje; kajti odločil se je, da gre naprej in si z mečem utre pot, da bi pridobil severne dele dežele.

24 In predpostavljajoč, da je njihova največja moč v središču dežele, je zato korakal dalje in jim ni dal časa, da bi se zbrali, razen v majhne skupine, in tako so planili nanje in jih posekali na zemljo.

25 Toda glejte, ta Koriantumrov pohod skozi središče dežele je dal Moronihu veliko prednost pred njimi navkljub velikanskemu številu Nefijcev, ki so bili pobiti.

26 Kajti glejte, Moroniha je predpostavljal, da si Lamanci ne bodo drznili priti v središče dežele, ampak bodo napadli okoliška obmejna mesta, kot so delali doslej; zato je Moroniha ukazal, naj njihove močne čete branijo tiste okoliške predele vzdolž meja.

27 Toda glejte, Lamanci se niso prestrašili, kot si je želel, ampak so prišli v središče dežele in zavzeli glavno mesto, ki je bilo mesto Zarahemla, in so korakali skozi najpoglavitnejše dele dežele, pobijajoč ljudi v velikem pokolu, tako moške, ženske kot otroke, ter zavzeli veliko mest in veliko oporišč.

28 Toda ko je Moroniha to odkril, je nemudoma poslal Lehija z vojsko naokrog, da bi jih prestregli, preden bi prišli v deželo Izobilje.

29 In tako je storil; in prestregel jih je, preden so prišli v deželo Izobilje, in se bojeval z njimi, tako da so se začeli umikati nazaj proti zarahemelski deželi.

30 In zgodilo se je, da jih je Moroniha ob njihovem umiku prestregel in se z njimi bojeval, tako da je bitka postala silno krvava; da, veliko je bilo pobitih in med številom teh, ki so bili pobiti, se je znašel tudi Koriantumr.

31 In sedaj, glejte, Lamanci se niso mogli umakniti nikamor, ne na sever, ne na jug, ne na vzhod, ne na zahod, kajti Nefijci so jih obkolili z vseh strani.

32 In tako je Koriantumr Lamance pahnil med Nefijce, tako da so bili v nefijski oblasti in sam je bil ubit in Lamanci so se predali v roke Nefijcev.

33 In zgodilo se je, da je Moroniha ponovno zavzel mesto Zarahemla in ukazal, naj Lamanci, ki so bili zajeti kot ujetniki, v miru odidejo iz dežele.

34 In tako se je končalo enainštirideseto leto vladavine sodnikov.