1 In sedaj se je zgodilo v triinštiridesetem letu vladavine sodnikov, da med Nefijevim ljudstvom ni bilo nobenega prepira, razen malo ponosa, ki je bil v cerkvi, ki je povzročil nekaj malega razprtij med ljudstvom, zadeve katerih so se razrešile konec triinštiridesetega leta.

2 In v štiriinštiridesetem letu med ljudstvom ni bilo prepira; niti ni bilo veliko prepira v petinštiridesetem letu.

3 In zgodilo se je v šestinštiridesetem, da, bilo je veliko prepira in veliko razprtij; zaradi katerih jih je bilo izredno silno veliko, ki so odšli iz zarahemelske dežele in šli v deželo na severu, da bi deželo podedovali.

4 In prepotovali so silno veliko razdaljo, tako da so prišli do velikih vodnih površin in številnih rek.

5 Da, in sicer so se razširili v vse dele dežele, v katerih koli delih ta ni bila opustošena in brez drevja zaradi številnih prebivalcev, ki so prej dedovali deželo.

6 In opustošen ni bil torej noben drug del dežele, razen drevja; toda zaradi velikega propada ljudstva, ki je prej poseljevalo deželo, se je ta imenovala opustošena.

7 In na obličju te dežele je bilo le malo drevja, vendar so ljudje, ki so prišli, postali silno izkušeni v zidarskih delih, zato so gradili zidane hiše, v katerih so prebivali.

8 In zgodilo se je, da so se množili in širili in šli iz dežele na jugu v deželo na severu in se tako razširili, da so začeli prekrivati vse obličje zemlje od južnega morja do severnega morja, od zahodnega morja do vzhodnega morja.

9 In ljudje, ki so bili v deželi na severu, so prebivali v šotorih in v zidanih hišah in pustili so rasti vsakršno drevo, ki je pognalo na obličju dežele, da bi sčasoma imeli les za gradnjo hiš, da, mest in templjev in shodnic in svetišč in vsakovrstnih zgradb.

10 In zgodilo se je, da so ga, ker je bil les v deželi na severu silno redek, veliko pripeljali z ladjami.

11 In tako so ljudem v deželi na severu omogočili, da so lahko zgradili veliko mest, tako lesenih kot zidanih.

12 In zgodilo se je, da jih je tudi veliko od Amonovega ljudstva, ki so bili po rojstvu Lamanci, odšlo v to deželo.

13 In številni iz tega ljudstva so torej vodili veliko zapisov o ravnanjih tega ljudstva, ki so glede njih zelo izčrpni in zelo obširni.

14 Toda glejte, to delo ne more vsebovati niti stotega dela o ravnanjih tega ljudstva, da, poročila o Lamancih in o Nefijcih in njihovih vojnah in prepirih in razprtijah in njihovem pridiganju in njihovih prerokbah in njihovih ladijskih prevozih in gradnji ladij in gradnji templjev in shodnic in njihovih svetišč in njihovi pravičnosti in njihovi hudobiji in njihovih umorih in njihovih ropanjih in njihovih plenjenjih in vsakovrstnih gnusobah in vlačugarstvu.

15 Toda glejte, obstaja veliko knjig in veliko vsakovrstnih zapisov in v glavnem so jih vodili Nefijci.

16 In Nefijci so jih predajali iz roda v rod, in sicer dokler niso zapadli v prestopek in bili pomorjeni, oplenjeni in polovljeni in pregnani in pobiti in razkropljeni po obličju zemlje in so se mešali z Lamanci, dokler se niso več imenovali Nefijci, in postajali so hudobni in divji in okrutni, da, postajali so celo Lamanci.

17 In sedaj se spet vračam k svojemu poročilu; kar sem torej govoril, se je zgodilo po velikih prepirih in nemirih in vojnah in razprtijah med Nefijevim ljudstvom.

18 Končalo se je šestinštirideseto leto vladavine sodnikov;

19 in zgodilo se je, da je bil v deželi še vedno velik prepir, da, in sicer v sedeminštiridesetem letu in tudi v oseminštiridesetem letu.

20 Vendar je Helaman sodni stol zasedal pravično in pošteno; da, prizadeval si je izpolnjevati predpise in sodbe in Božje zapovedi; in nenehno je delal to, kar je bilo prav v Božjih očeh; in hodil je po očetovih poteh, tako da je v deželi uspeval.

21 In zgodilo se je, da je imel dva sinova. Najstarejšemu je dal ime Nefi, najmlajšemu pa ime Lehi. In začela sta rasti za Gospoda.

22 In zgodilo se je, da so vojne in prepiri med nefijskim ljudstvom začeli nekoliko pojenjati proti koncu oseminštiridesetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

23 In zgodilo se je v devetinštiridesetem letu vladavine sodnikov, da je bil v deželi vzpostavljen nepretrgan mir, vse razen tajnih zvez, ki jih je razbojnik Gadianton uvedel v bolj naseljenih delih dežele, ki jih v tistem času tisti, ki so bili na čelu vlade, niso poznali; zato jih niso izkoreninili iz dežele.

24 In zgodilo se je, da je bilo tistega leta v cerkvi silno veliko blagostanje, tako da se jih je na tisoče pridružilo cerkvi in se krstilo v kesanje.

25 In tako veliko je bilo blagostanje v cerkvi in toliki blagoslovi, ki so se izlili na ljudstvo, da so bili neizmerno osupli celo sami véliki duhovniki in učitelji.

26 In zgodilo se je, da je Gospodovo delo uspevalo, tako da se je krstilo in Božji cerkvi pridružilo veliko duš, da, celo na deset tisoče.

27 Tako lahko vidimo, da je Gospod milosten z vsemi, ki bodo z iskrenim srcem klicali njegovo sveto ime.

28 Da, tako vidimo, da so nebeška vrata odprta vsem, in sicer tem, ki bodo verjeli v ime Jezusa Kristusa, ki je Božji Sin.

29 Da, vidimo, da se lahko vsak, ki želi, oprime Božje besede, ki je živa in močna, ki bo razdvojila vse hudičeve prekanjenosti in pastí in zvijače in Kristusovega človeka vodila po tesni in ozki poti čez tisti večni prepad bede, ki je pripravljen, da pogoltne hudobne —

30 in odloži svojo dušo, da, svojo nesmrtno dušo, na Božji desnici v nebeškem kraljestvu, da se usede z Abrahamom in Izakom in z Jakobom in z vsemi našimi svetimi očeti, da nikoli več ne odide.

31 In tega leta so se v zarahemelski deželi in v vseh okoliških predelih, prav v vsej deželi, ki so jo posedovali Nefijci, nenehno radostili.

32 In zgodilo se je, da sta preostanek devetinštiridesetega leta vladala mir in silno velika radost; da, in nepretrgan mir in velika radost sta bila tudi v petdesetem letu vladavine sodnikov.

33 In mir je bil tudi v enainpetdesetem letu vladavine sodnikov, razen ponosa, ki se je začel pojavljati v cerkvi — ne v Božji cerkvi, ampak v srcih ljudi, ki so trdili, da pripadajo Božji cerkvi —

34 in bili so vzvišeni v ponosu, in sicer da so preganjali veliko bratov. To je bila torej velika hudobija, ki je povzročila, da je ponižnejši del ljudstva trpel velika preganjanja in se prebijal skozi veliko stisko.

35 Vendar so se često postili in molili in postajali vse bolj ponižni in vse trdnejši v veri v Kristusa, tako da sta jim dušo navdala radost in uteha, da, in sicer do očiščenja in posvetitve srca, do posvetitve, ki pride zaradi predajanja srca Bogu.

36 In zgodilo se je, da se je tudi dvainpetdeseto leto končalo v miru, razen silno velikega ponosa, ki se je naselil v srca ljudi; in to je bilo zaradi njihovega silno velikega bogastva in njihovega blagostanja v deželi; in ta se je med njimi iz dneva v dan krepil.

37 In zgodilo se je, da je v triinpetdesetem letu vladavine sodnikov Helaman umrl in namesto njega je zavladal njegov najstarejši sin Nefi. In zgodilo se je, da je sodni stol zasedal pravično in pošteno; da, izpolnjeval je Božje zapovedi in hodil po očetovih poteh.