1 Sedaj je Gospod Bog napravil, da je lakota v deželi Ur postala huda, tako da je Harán, moj brat, umrl; toda Terah, moj oče, je še živel v deželi Ur Kaldejcev.

2 In zgodilo se je, da sem jaz, Abraham, vzel za ženo Sarájo, Nahór, moj brat, pa je za ženo vzel Milko, ki je bila Haránova hči.

3 Gospod mi je torej rekel: Abraham, pojdi iz svoje dežele in od svojega rodu in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.

4 Zato sem zapustil deželo Ur Kaldejcev, da bi šel v kánaansko deželo; in s seboj sem vzel Lota, bratovega sina, in njegovo ženo in mojo ženo Sarájo; in tudi moj oče je prišel za mano v deželo, ki smo jo imenovali Harán.

5 In lakota je popustila; in moj oče je ostal v Haránu in prebival tam, ker je bilo v Haránu veliko čred; in moj oče se je spet vrnil k malikovanju, zato je ostal v Haránu.

6 Toda jaz, Abraham, in Lot, sin mojega brata, sva molila h Gospodu in Gospod se mi je prikazal in mi rekel: Vstani in vzemi Lota s seboj; kajti nameraval sem te vzeti iz Harána in te napraviti za pridigarja, da boš moje ime nesel v tujo deželo, ki jo bom dal tvojemu potomstvu za teboj v večno posest, ko bodo prisluhnili mojemu glasu.

7 Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog; prebivam v nebesih; zemlja je moj podnožnik; svojo roko iztegnem čez morje in poslušno je mojemu glasu; veter in ogenj si napravim za kočijo; goram porečem: Pojdite odtod, in glej, v trenutku jih nenadoma odnese vihar.

8 Ime mi je Jehova in od začetka poznam konec; zato bo moja roka nad teboj.

9 In iz tebe bom napravil velik narod in čezmerno te bom blagoslovil in tvoje ime napravil veliko med vsemi narodi in v blagoslov boš svojemu potomstvu za teboj, da bodo v svojih rokah nosili to delovanje in duhovništvo vsem narodom;

10 in blagoslovil jih bom preko tvojega imena; kajti toliko, kolikor jih ta evangelij sprejme, se jih bo imenovalo s tvojim imenom in se jih štelo za tvoje potomstvo in bodo vstali in te blagoslavljali kot svojega očeta.

11 In blagoslavljal bom tiste, ki te blagoslavljajo, in preklel tiste, ki te prekolnejo; in v tebi (torej v tvojem duhovništvu) in v tvojem potomstvu (torej v tvojem duhovništvu), kajti obljubljam ti, da se bo ta pravica v tebi nadaljevala, in v tvojem potomstvu za teboj (torej to pomeni dobesedno potomstvo oziroma potomstvo tvojega telesa) bodo blagoslovljene vse družine zemlje, in sicer z evangelijskimi blagoslovi, ki so blagoslovi odrešitve, in sicer večno življenje.

12 Torej, ko mi je Gospod prenehal govoriti in je umaknil svoj obraz od mene, sem si v srcu rekel: Tvoj služabnik te je iskreno iskal; sedaj sem te našel;

13 poslal si svojega angela, da me je rešil Elkenovih bogov, in dobro bo, če bom prisluhnil tvojemu glasu, zato dovoli, da tvoj služabnik vstane in odide v miru.

14 Tako sem jaz, Abraham, odšel, kakor mi je Gospod rekel, in Lot z menoj; in jaz, Abraham, sem bil star dvainšestdeset let, ko sem odšel iz Harána.

15 In s seboj sem vzel Sarájo, ki sem jo vzel za ženo, ko sem bil v Uru Kaldejcev, in Lota, sina mojega brata, in vse naše imetje, ki smo ga zbrali, in duše, ki smo jih pridobili v Haránu, in šli dalje na poti v kánaansko deželo in prebivali v šotorih, ko smo šli na pot.

16 Zato je bila večnost naše pokrivalo in naša skala in naša odrešitev, ko smo potovali iz Harána po poti v Jeršon, da bi prišli v kánaansko deželo.

17 Sedaj sem jaz, Abraham, v jeršonski deželi postavil oltar in daroval Gospodu in molil, da bi bila lakota odvrnjena od hiše mojega očeta, da ne bi umrli.

18 In nato smo šli iz Jeršona skozi deželo v kraj Sihem; nahajal se je na moréjskih planjavah in že smo prišli v meje dežele Kánaancev in tam na moréjskih planjavah sem daroval žrtev in pobožno klical h Gospodu, ker smo že prišli v deželo tega malikovalskega naroda.

19 In Gospod se mi je prikazal v odgovor na moje molitve in mi rekel: Tvojemu potomstvu bom dal to deželo.

20 In jaz, Abraham, sem vstal z mesta oltarja, ki sem ga postavil Gospodu, in se od tamkaj umaknil na goro na vzhodu Betela in tam postavil svoj šotor, Betel na zahodu in Aj na vzhodu; in tam sem Gospodu postavil še en oltar in spet klical Gospodovo ime.

21 In jaz, Abraham, sem potoval in šel še dalje proti jugu; in v deželi se je lakota še nadaljevala; in jaz, Abraham, sem se odločil oditi dol v Egipt, da bi tam bival, kajti lakota je postala zelo huda.

22 In zgodilo se je, ko sem prišel v bližino, da bi vstopil v Egipt, mi je Gospod rekel: Glej, Sarája, tvoja žena, je zelo lepa ženska na pogled;

23 zato se bo zgodilo, da bodo Egipčani, ko jo bodo videli, rekli: Njegova žena je; in te bodo ubili, njo pa bodo pustili živo; zato glej, da narediš takole:

24 Egipčanom naj reče, da je tvoja sestra in ostal boš živ.

25 In zgodilo se je, da sem jaz, Abraham, Saráji, svoji ženi, povedal vse, kar mi je rekel Gospod: Zato jim reci, te prosim, da si moja sestra, da bo z mano dobro za tvoje dobro in bom zaradi tebe ostal živ.