Blagor tistim, ki delajo za mir
Božične duhovne minute Prvega predsedstva 2021
nedelja, 5. december 2021
Naše drago Prvo predsedstvo nas je ob začetku praznovanja božiča ponovno povabilo, naj se sestanemo. Čeprav se narodni običaji in navade razlikujejo, smo vsi hvaležni in blagoslovljeni, da smo povezani – da enodušno častimo našega Odrešenika Jezusa Kristusa in proslavljamo njegovo rojstvo pred več kot dva tisoč leti.
Eden od najljubših običajev v domu Bassettovih in tudi številnih vaših je uprizoritev zgodbe o Jezusovem rojstvu. Za nas je branje zgodb v Izaiju, Luku, Mateju, Nefiju in Mormonu, ki jih prepletajo božične hvalnice in popestri nastop, s katerim smo upodobili Marijo, Jožefa in dete Jezusa, poln navdiha in duhovnosti – a ne vedno.
Na primer, nekega božičnega večera se je naša čreda ovčk prelevila v zbor jokajočih malčkov. Njihovo tuljenje se je kmalu razširilo na pastirje in angele in celo na samo povito dete. Naslednje leto nismo imeli črede. Iz bojazni, da so ovce nekako povzročile strah vzbujajoče in katastrofalno tuljenje, si nihče ni upal igrati vloge ovac. Neko drugo leto so pastirske palice postale svetlobni meči in spet drugo leto nihče ni hotel biti modrec ali angel, pač pa so vztrajali, da si bodo nadeli kostume dinozavrov oziroma delfinov od noči čarovnic. A morda je bila najbolj nepozabna uprizoritev, ko je prav novorojeno dete iz preveč dvignjenih in zelo nestabilnih jasli padlo ven in so ga ujeli le nekaj centimetrov prej, preden je z glavo navzdol priletelo na kamnita tla. Lastim si zasluge, da sem ga tako nizko ujel, čeprav je bilo tudi to, da je padel ven, v celoti moj spodrsljaj.
Sveta noč, blažena noč? Mir ljudem? Bolje bi bilo, da bi naše uprizoritve poimenovali »Direndaj v jaslih«. Priznati moram, da se ob bližanju božiča pogosto sprašujem, ali bi morda morali poskusiti z božičnim običajem, ki res privabi mir?
Mir – ta prijeten občutek upanja, ki si ga vsi želimo, ne le za božič, ampak vedno. Vendar se zdi, da je dandanes po vsem svetu mir vedno težje najti. Med letošnjim preučevanjem Nauka in zavez sem se spomnil na razodetje, ki opisuje naš čas:
»In tisti dan /…/ bo /…/ po vsej zemlji /…/ nemir in ljudje bodo v srcu izgubili pogum.«1
Kje lahko v današnjem zemeljskem nemiru najdemo ta globlji mir, ki si ga želi cel svet?
Predsednik Russell M. Nelson je izjavil:
»Evangelij Jezusa Kristusa je natanko to, kar potrebujemo v tem zmedenem, prepirljivem in utrujenem svetu.
Vsak Božji otrok si zasluži priložnost, da sliši in sprejme zdravilno, odkupitveno sporočilo Jezusa Kristusa. Nobeno drugo sporočilo ni pomembnejše za našo srečo – zdaj in za vedno.«2
Sporočilo obnove je božično sporočilo. Svetlobo zvezde, ki je vodila pastirje k detetu v jaslih, lahko primerjamo s snopom svetlobe, ki se je postopoma spuščala, dokler se ni spustila na Josepha – oboje se je zgodilo pred veselimi novicami o veliki radosti, ki so oznanile Kristusa svetu.
Izaijevo sporočilo našemu nemirnemu svetu je še vedno: »Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.«3
Starešina Quentin L. Cook je učil: »Eden najbolj cenjenih nazivov našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa je ‘Knez miru’ [Izaija 9:5]. /…/ Njegovo kraljestvo bo naposled ustanovljeno ter bo prineslo mir in ljubezen.«4
Ko bomo letos prebirali besede, ki jih najdemo v Luku, upam, da boste razmislili o besedah »množic[e] nebeške vojske, ki je hvalila Boga«, ko so rekli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji«.5 Razmišljal sem o teh besedah in pomislil, da bi bilo morda primerno, da bi o tem razmišljali kot o besedah, da »je na zemlji zdaj Mir«. »Mir je prišel!« so morda vzklikali. Kajti tistega večera je v skromnem hlevcu dobesedno prišel na zemljo »Knez miru«.
Na tisti prvi božični dan so glasniki angeli razglasili, da je prišel mir. Pred njimi je Jakob izjavil: »[V]edeli [smo] o Kristusu in smo več sto let pred njegovim prihodom upali na njegovo slavo; na njegovo slavo pa nismo upali samo mi, ampak tudi vsi sveti preroki, ki so bili pred nami.«6
Prav tako je Izaija prerokoval, tokrat o naših dneh, ko je zapisal: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir.«7
Torej, kdo so ti čudoviti ljudje, ki oznanjajo mir? Odrešenik je svojim učencem tako v Galileji kot v deželi Izobilje oznanil: »Blagor vsem miroljubnim, kajti imenovali se bodo Božji otroci.«8
Poleg tega je kralj Benjamin učil: »In sedaj, zaradi zaveze, ki ste jo sklenili, se boste imenovali Kristusovi otroci, njegovi sinovi in njegove hčere; kajti glejte, ta dan vam je dal duhovno življenje; saj pravite, da ste se v srcu spremenili po veri v njegovo ime; zato ste se rodili v njem in postali njegovi sinovi in hčere.«9
Vi in jaz smo zavezni otroci Jezusa Kristusa, vsak Božji otrok. Spomnite se, oznanil je, da se bodo tisti, ki delajo za mir, imenovali Božji otroci. Zatorej moramo biti mi – Božji otroci – mirovniki. To je naša dolžnost, ki jo prinašajo zaveze. Vi in jaz nekaj spremenimo v današnjem nemirnem svetu, ko si prizadevamo, da bi delali za mir – v naših domovih, naših občestvih, naših skupnostih, celo širom sveta s svojo prijaznostjo, svojimi dobrimi deli in svojimi besedami – tako v živo kot tudi virtualno. Le zvesto oznanjajmo mir, tako da o njem pričujemo z besedami in dejanji.
V Luku ponovno piše:
»Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: ‘Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!’
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.
Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku.«10
Podobno tudi mi »pojdimo« in »povejmo« sporočilo miru »o tem otroku«. To je sporočilo, o katerem misijonarji učijo naše drage in prijatelje; to je živo sporočilo, ki ga misijonarji neoznanjevalci predajajo, ko služijo, kakor bi Odrešenik. To je sporočilo, ki ga oznanjamo, kadar ljubimo ljudi okrog nas, jim oznanjamo in jih povabimo, naj bodo deležni upanja in miru, ki ga najdemo v dobrih novicah o Jezusu Kristusu.
Vrnimo se k Bassettovi uprizoritvi zgodb o Jezusovem rojstvu, ki jih poskušamo kaotično uprizoriti vsak božič: Zakaj vztrajamo pri ohranjanju tega običaja, tako da spodbujamo otroke in vnuke, da za nas poustvarijo to prelepo noč vseh noči, ko so prišli angeli z veselimi novicami o veliki radosti?
Odgovor je preprost in čudovit: »In govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo glede na naše prerokbe, da bodo naši otroci lahko vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje grehov.«11
Da, vidimo, da po vsej zemlji vlada nemir in ljudje v srcu izgubljajo pogum. Vseeno, navzlic izzivom, pri soočanju z izzivi in sredi nemira, vztrajajmo pri oznanjanju miru v tem času in vedno, ko pripravljamo sebe in vse okrog nas na veliki povratek Kneza miru, in sicer Gospoda, Odrešenika in Odkupitelja, Jezusa Kristusa. Če ponovim besede predsednika Nelsona: »Vsak Božji otrok si zasluži priložnost, da sliši in sprejme zdravilno, odkupitveno sporočilo Jezusa Kristusa.«
Molim, da bomo v tem božičnem času in vedno oznanjali mir, ko praznujemo rojstvo, življenje in poslanstvo našega Odrešenika, v imenu Jezusa Kristusa, amen.