Samo en taksi
Avtorica živi v Severni Karolini v ZDA.
»Pomagaj nam dobiti samo en taksi, da bomo danes lahko prišli v cerkev,« sta molili deklici.
»Vedno imam dober občutek, ko grem v cerkev« (Children’s Songbook, 157).
Zgodba se dogaja v Kantabriji v Španiji.
»Kako bomo danes prišli v cerkev?« je vprašala Ellijina sestrica Peppa. »Tako močno dežuje!«
»Ne skrbi,« je rekla Ellie. »Saj smo pogumni!«
Ellie je Peppi pomagala zapeti gumbe na plašču. Potem si je obula dežne škornje.
Ellie in Peppa sta šli ven z mamico in očkom. Še nikdar ni tako močno deževalo. Veter jim je obrnil dežnike navzven. Ellie se ni več počutila tako pogumno.
»Kaj naj storimo?« je vprašala Ellie. Bilo je preveč nevihtno, da bi šli peš do avtobusne postaje.
»Pojdimo raje s taksijem,« je rekel očka.
»Dobra zamisel,« je rekla mamica. »Pojdimo!«
Odpravili so se po poplavljeni ulici. Mimo njih ni peljal noben taksi ali avto. Celo panadería (pekarna) je bila zaprta.
Končno so zagledali parkirišče, kjer so parkirali taksiji, da so pobirali ljudi. Ampak prvo parkirno mesto za taksi je bilo prazno.
»O, ne!« je rekla Peppa.
»Está bien. Dobro je,« je rekla Ellie. »Tam je morda eden. Samo vidimo ga še ne.«
Prišli so bližje. Tudi naslednje parkirno mesto je bilo prazno.
»Kaj pa zdaj?« je vprašala Peppa.
»Vem,« je rekla Ellie. »Molimo.«
Deklici sta šepetaje molili. »Nuestro Padre Celestial (Oče v nebesih), prosimo, pomagaj nam najti samo en taksi, da bomo danes lahko prišli v cerkev. Poskušamo se odločiti prav, ta dež pa nam to otežuje. En el nombre de Jesucristo, amén. (V imenu Jezusa Kristusa, amen.)« Ellie se je še vedno učila španščino, tako da je pomešala angleščino in španščino.
Šli so še malo naprej. Tudi naslednje parkirno mesto je bilo prazno.
»Morda bi se morali obrniti in vrniti domov,« je očka skušal preglasiti veter.
»Noge imamo vse premočene!« je rekla mamica.
»Pojdimo samo še malo naprej,« je rekla Ellie. »Potrebujemo samo en taksi.«
Zdaj so zagledali zadnje parkirno mesto.
Tam je bil taksi s prižgano zeleno lučjo!
Ellie in Peppa sta skočili vanj. Mamica jima je pomagala poravnati lase. »Žal nam je, da smo vam zmočili sedeže,« je rekel očka taksistu.
Prišli so v kapelo in prijatelje pozdravili z besos in abrazos (poljubi in objemi).
»Ne morem verjeti, da smo našli taksi,« je rekla mamica. »¡Que suerte!« (Kakšna sreča!)
»Ni bila sreča,« je rekla Ellie. »S Peppo sva molili, da bi nam nebeški Oče pomagal priti v cerkev. In nas je uslišal!«
Ilustrirala Patricia Geis