Pionirji v vsaki deželi
Olga Šnederfler
Prva tempeljska matrona s Češkoslovaške
Olga je vedela, da bo nekega dne šla tempelj.
Gledala je sliko templja, ki je visela na steni. Zavzdihnila je. Ko bi z družino le lahko šla v tempelj! A v bližini jih ni bilo in državo je bilo pretežko zapustiti.
Olga se je krstila pred več leti. A nato so morali misijonarji zapustiti državo. Člani Cerkve niso več smeli v cerkev. O svoji veri niti govoriti niso smeli z drugimi.
Olga je še naprej živela po evangeliju in prav tako njen mož Jirí. Molila sta in brala svete spise. Imela sta družinske večere in učila otroke. Ob nedeljah so imeli zakramentni sestanek kar v svojem malem stanovanju. Razobesili so veliko slik templjev.
In kadar so se Olga in člani njene družine počutili osamljeni, so se spomnili, da je po svetu še na tisoče članov Cerkve.
Nekega dne se je zgodilo nekaj posebnega. Državo je obiskal predsednik Russell M. Nelson, generalni predsednik Nedeljske šole. Ko je Olga segla v roko predsedniku Nelsonu, se je nasmehnila. Nato ji je dal posebno obljubo. »Sestra, nekega dne boš prišla v tempelj.«
Olga je začutila toplino v srcu. »Hvala,« je zašepetala.
Minili so meseci. Nato leta. Olga je hrepeneče zrla na slike templjev na steni. Zdelo se je nemogoče, da bi obiskala tempelj!
Štiri leta kasneje sta bila Olga in Jirí povabljena na generalno konferenco v Salt Lake Cityju v Utahu v ZDA. Olgo je skrbelo, da ne bosta mogla na pot. Razmere v državi so bile še vedno težke. Za potovanje sta potrebovala veliko dela z dokumenti, a nekako se je vse izšlo. Ko je letalo vzletelo proti Združenim državama Amerike, je Olga začutila vznemirjenje. To je bil čudež!
Olga in Jirí sta šla na konferenco in prisluhnila preroku. Dobila sta priložnost, da sta obiskala Tempeljski trg in središče za obiskovalce. A najboljši del je bil, da sta šla v tempelj!
Olga se je v počutila kot v nebesih, ko je v belih oblačilih z Bogom sklenila posebne obljube. Lahko se je tudi pečatila z Jiríjem. Obljuba predsednika Nelsona se je uresničila!
Olga in Jirí sta se vrnila domov. Sčasoma so se razmere v njuni državi izboljšale. Nazadnje so le lahko šli v cerkev in misijonarji so smeli spet poučevati.
Nekega dne je zazvonil telefon. Bil je predsednik Thomas S. Monson. Olgo je poklical za matrono v freiberškem templju v Nemčiji. Jirí je postal predsednik templja.
Ko je Olga stala v svoji dolgi, beli obleki v freiberškem templju, se je nasmehnila. Tempelj se je zdel nekoč tako daleč stran. Zdaj pa ga bo lahko občudovala vsak dan! Čudovite sanje so se uresničile.