Pomemben gost
Avtorja živita v Dar Es Salaamu v Tanzaniji in v Utahu v ZDA.
Kako bi Ammon družini lahko pomagal toplo sprejeti pomembnega gosta?
»Ustanovite hišo /…/ reda, hišo Boga« (Nauk in zaveze 88:119).
Bilo je sobotno popoldne. Ammon se je želel zabavati.
»Mama,« je rekel, »a se smem iti ven igrat?«
»Najprej moraš pospraviti sobo,« je rekla mama.
»Ampak mama,« je rekel Ammon, »a soba ne more počakati?«
»Povabiti želimo pomembnega gosta. Zato želimo, da bo hiša čista in pospravljena.«
»Pomembnega gosta?« je rekel Ammon. »K nam domov?«
»Ja, in lahko ga pomagaš povabiti,« je rekla mama. »Zato pojdi in pospravi sobo.«
Ammon je bil na trnih. Rad je imel obiske. Spraševal se je, kdo neki bo gost. Župan? Ravnatelj šole? Morda bo škof!
Ammon se je odpravil v sobo. Najprej je na tleh našel svoje umazane nogavice. Odložil jih je v košaro za perilo. Nato je na mizo položil šolski učbenik. Želel je, da bi gost vedel, da se rad uči nove stvari.
V sobo je prišla Ammonova starejša sestra Angel. »Kaj počneš?« je vprašala.
»Mama pravi, da bomo dobili pomembnega gosta,« je rekel Ammon. »Prosila me je, naj pomagam, da bo vse pripravljeno zanj.«
Dvignila sta pogled in pri vratih zagledala mamo.
»Kaj še lahko narediva, da bomo pripravljeni?« je rekel Ammon. »Želiva, da bi se naš pomembni gost počutil dobrodošlega.«
»Katere zamisli imata?« je vprašala mama.
»Rečeva mu lahko karibu,« je rekel Ammon. V svahiliju to pomeni: »Dobrodošli v našem domu. Veseli bomo vaših besed.«
»Lahko ga poslušava,« je rekla Angel. »Pomembno je poslušati.«
»Dobre zamisli,« je rekla mama. »Pa poglejmo, kaj bo rekel baba (očka), ko se vrne domov.«
Čez približno eno uro je prispel baba.
Ammon je čakal. »Mama pravi, da smo v dom povabili posebnega gosta. Pripravljali smo se na to.«
Baba se je nasmehnil. »To me veseli. Pridi, sedi, pogovorimo se. Angel, prosim, pridruži se nam.«
Ko so bili vsi skupaj, je baba rekel: »Z mamo sva se pogovarjala o našem posebnem gostu in kako ga lahko toplo sprejmemo. Najprej vama bom izdal, kdo je naš gost. To je Sveti Duh, eden najpomembnejših gostov nasploh.«
Ammon in Angel sta se spogledala. Tega Ammon ni pričakoval.
»In to je gost, ki ga lahko povabimo, naj bo ves čas z nami,« je rekla mama. »Angel, potem ko si se krstila, so te potrdili. In podelili so ti dar. Ali se spomniš, kaj je rekel baba v blagoslovu?«
»Rekel mi je, naj prejmem Svetega Duha.«
»Tako je,« je rekla mama. »Prosil te je, da sprejmeš Svetega Duha. Torej, Ammon, kaj sem imela v mislih, ko sem rekla, da ga lahko pomagaš privabiti?«
Ammon se je zamislil. Načrtoval je, da bo gosta povabil z ročno izdelano voščilnico. A kako bi povabil Svetega Duha? »Mislim, da ga povabim, kadar počnem to, kar mu pomaga, da se počuti dobrodošel,« je rekel Ammon.
»Točno tako!« je rekel baba. »V dom ga lahko povabimo tudi tako, da ga pospravimo in počistimo.«
»A je mama zato želela, da pospravimo sobe?« je vprašal Ammon.
»Ja!« je rekla mama. »Kaj še lahko naredimo, da ga povabimo, naj bo z nami?«
»Molimo,« je rekel Ammon. »In beremo svete spise.«
»Poslušamo lahko dobro glasbo,« je rekla Angel. »Skupaj lahko prepevamo hvalnice.«
»Lahko smo prijazni in se ne prepiramo,« je rekel Ammon.
»Tako je,« je rekel baba. »Kadar poskušamo delati, kar je učil Jezus Kristus, povabimo Svetega Duha, naj bo z nami. In pomagal nam bo, da bo naš dom kraj, kjer bomo občutili ljubezen in mir.«
Ammon je za minuto pomislil. »Prav imaš, baba. Sveti Duh je zares eden od najpomembnejših gostov nasploh!«