Pesmi in milni mehurčki
Alice se je zahihitala, ko je pomislila, kako predsednik Kimball prepeva s kravo.
V bratovo skodelo je spustila zajemalko rezancev. Rada je imela mlajše brate in sestre – prav vseh pet! Dobro ji je delo, ko jim je pomagala. A včasih je bilo težko biti najstarejša. Odkar je prišel domov novorojenček, je morala še več pomagati. V hiši se je toliko dogajalo!
»O čem ste se danes učili v cerkvi?« je vprašal očka.
»O Jezusu!« je rekla Alicina sestrica Sarah. Po krožniku je razmazala jabolčno čežano.
Alice se je nasmehnila. Sarah je bila res prikupna. In res dobro je znala zamazati stvari.
»Učila sem se o predsedniku Kimballu …« je začela Alice. A nato je iz druge sobe poklicala mama. Potrebovala je očkovo pomoč z dojenčkom.
»Oprosti,« je rekel očka. »Takoj bom nazaj.«
Medtem ko je očka pomagal mami, je Alice pomagala vsem drugim. Eric je prevrnil kozarec mleka. Alice je počistila. Sarah je zajokala. Alice jo je objela. Clara je hotela še več rezancev. Alice ji jih je nekaj naložila.
Celo ko se je očka vrnil, je v kuhinji še vedno vladal hrušč in nered. Alice si je želela, da bi bilo lažje občutiti mir.
Končno je bilo kosila konec. Alice je bratcem in sestricam pomagala odnesti posodo v pomivalno korito. Bila je dovolj velika, da ni nič razbila. Zadolžena je bila za pomivanje posode. Korito je napolnila z milnico.
»Želim si, da mi nikdar ne bi bilo treba opravljati hišnih opravil,« je pomislila Alice. Nato se je spomnila, kaj je v Osnovni izvedela o predsedniku Spencerju W. Kimballu. V mladih letih je moral tudi on opravljati hišna opravila. Ko je molzel kravo, je običajno pel hvalnice!
Alice si je zamislila predsednika Kimballa, kako s kravo poje v duetu. Zahihitala se je.
Nato se ji je utrnila zamisel. Tudi sama lahko naredi kakor prerok! Šla je po pesmarico in jo odprla pri prvi hvalnici.
Nekako jo je morala imeti odprto. Alice je knjigo postavila na okensko polico. En rob knjige je zataknila za lonček z rožami, drugega pa za težko skodelico. Zdaj jo je videla tudi med delom.
Alice je med drgnjenjem skled, skodelic in žlic prepevala hvalnico. Topli milni mehurčki so prijali njenim rokam. In pesem ji je razveselila srce.
Naslednji dan je Alice pela ponovno. In dan zatem prav tako. Skušala si je zapomniti besedilo vsake hvalnice. Nato je prešla na naslednjo. Alice se je učila tudi nove hvalnice! Nekaj let je obiskovala učne ure klavirja. Če hvalnice ni poznala, se je note naučila na klavirju.
Alice kmalu ni bilo več težko pomivati posode. Včasih ji je bilo to celo všeč! Lepo je bilo prepevati in razmišljati o Jezusu. Učenje vsake nove hvalnice jo je spominjalo na sklepanje novega prijateljstva. Ne glede na to, kako hrupno je postalo okrog nje, so ji hvalnice pomagale, da je občutila mir.
Ilustracije: Erin Taylor