Potegavščina s kolesom
Prijatelji so mu rekli, da bo zabavno. Vendar se ni zdelo prav.
Sam je poganjal kolo navzgor v hrib, kakor hitro je mogel. Nagnil se je naprej. Veter mu je mršil lase. Njegov prijatelj Liam je prikolesaril do njega.
»Si utrujen?« je rekel Liam.
»Niti slučajno!« je rekel Sam.
Njun prijatelj Eric je bil že v parku na vrhu hriba.
»Komm schon! Pohitita!« je vzkliknil.
Sam in Liam sta prišla na vrh hriba. Fantje so parkirali svoja kolesa in se usedli pod drevo.
Liam je pobral kamen in ga zalučal. »Dolgčas mi je.« V njihovi vasici v Švici ni bilo veliko krajev, kamor bi lahko šli.
»Meni tudi,« je rekel Eric. S palico je grebel po zemlji.
»Lahko še naprej kolesarimo,« je rekel Sam.
Liam se je namrščil. »Saj vedno počnemo samo to.«
»Počnimo kaj zabavnega!« je rekel Eric. Skočil je pokonci in šel do stojala za kolesa, kjer je bilo parkiranih veliko koles. Sam in Liam sta mu sledila.
Sama je stisnilo v trebuhu. Kar se je včasih zdelo zabavno Ericu in Liamu, se njemu ni. Eric in Liam sta rada zafrkavala druge otroke in v razredu prostaško govorila. Vendar bo tokrat morda drugače.
Poleg tega v Samovem razredu ni bilo veliko fantov. Če ne bi bil prijatelj z Ericom in Liamom, s kom bi bil prijatelj?
»Snemimo pokrovčke ventilov z vseh zračnic,« je Eric zašepetal. »Lahko jih skrijemo pri drevesu.« Pokleknil je k bleščečemu rdečemu kolesu in odvil plastični pokrovček z ene od zračnic.
Liam se je zasmejal. »Ja! To bo zelo zabavno.«
Sam je vzdihnil. Ne. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. »Ne vem,« je rekel. »Morda bi morali enostavno oditi.«
Eric je sunil Sama v roko. »Oh, daj no!« je rekel. »Saj nihče ne gleda.«
»To so samo majhni deli,« je rekel Liam. »Nihče ne bo niti opazil, da jih ni več.«
Sam je poskušal prezreti slab občutek v trebuhu. Če bodo vzeli pokrovčke ventilov, to ne bo uničilo koles. Skomignil je in pokimal.
Vsi trije fantje so hitro sneli vse pokrovčke ventilov z zračnic koles in stekli nazaj k drevesu. Vse pokrovčke so skrili pod kamen in se usedli, da bi gledali kolesa. Liam in Eric sta se hihitala.
Kmalu je prišel moški, odklenil svoje kolo in se odpeljal.
»Vidiš? Sploh ni opazil,« je rekel Liam.
Vendar sem jaz, je pomislil Sam.
Sam do konca dneva ni mogel nehati razmišljati o pokrovčkih ventilov. Želel si je, da bi jih lahko dal nazaj, vendar nikakor ni znal poiskati lastnikov koles. Pokleknil je in o tem povedal nebeškemu Očetu.
»Grozno se počutim,« je rekel Sam. »Želim si, da tega ne bi nikoli storil. Nebeški Oče, prosim, odpusti mi.«
Naslednji dan so Sam in njegova prijatelja spet šli s kolesi v park.
Ponovno je Eric rekel: »Snemimo pokrovčke ventilov!«
Ponovno se je Liam strinjal.
Sam se je spomnil svoje molitve. In tokrat se je počutil malo pogumnejšega.
»Mislim, da ne bi smeli,« je rekel.
»Zakaj ne?« je namrščen rekel Liam. »Včeraj nihče ni niti opazil.«
»Ne bi hotel, da bi se nekdo igračkal z mojim kolesom,« je rekel Sam. Še preden je kateri od ostalih dveh fantov odgovoril, je skočil na svoje kolo. »Tekmujmo do pekarne!« je vzkliknil. Potem je odpeljal tako hitro, kot je lahko.
Tudi Eric in Liam sta zgrabila svoji kolesi.
»To ni pošteno! Prvi si začel,« je vzkliknil Liam.
Sam se je zasmejal, ko sta prijatelja drvela za njim. Potiho se je zahvalil nebeškemu Očetu. Počutil se je veliko bolje.