Uganite, kdo vas ima rad, gospa Banks!
Vse se je začelo z eno rožo /…/
Ko se je Roxy vračala iz šole domov, je rada opazovala vse hiše v soseski. Pri eni hiši so imeli psa, ki je lajal in poskakoval pri oknu. Pri drugi so na drevju žvrgolele ptice.
In potem je bila tu še hiša gospe Banks. Gospa Banks je bila njena učiteljica v tretjem razredu in njena najljubša učiteljica. Roxy je vedno pomahala gospe Banks, ko jo je videla sedeti na stolu na verandi. Gospa Banks je bila vedno prijazna in srečna.
A danes je bil stol na verandi prazen. Hiša je bila videti tiha. Celo njen maček Chester je izginil.
Roxy se je spomnila, da ji je mama rekla, da je gospa Banks bolna. Vsak dan je hodila v bolnišnico na terapijo. Roxy je bila potrta. Za gospo Banks je hotela storiti nekaj lepega. Ampak kaj!
Pogledala je čebele, ki so letale s cveta na cvet. Nato se ji je utrnila zamisel!
Stekla je domov in na vrtu utrgala vrtnico. Vrnila se je k hiši gospe Banks in vrtnico položila na sprednjo verando.
Naslednji dan je Roxy na stol gospe Banks položila sončnico. In dan kasneje je pred vhodna vrata položila marjetico. Dva tedna je vsak dan gospe Banks pustila rožo. Bila je previdna, da je gospa Banks ne bi videla.
Nekega dne je na poti domov videla gospo Banks sedeti na verandi pred hišo. V rokah je držala šopek.
»Roxy,« je rekla gospa Banks, »poglej moje lepe rože. Nekdo mi jih prinaša. Vsak dan me je ob povratku iz bolnišnice pričakala nova roža.«
Roxy se je nasmehnila. »Ali veste, kdo je bil?«
Gospa Banks je vrnila nasmeh. »Rada bi sem mu zahvalila, kdor koli je bil.«
»Verjetno nekdo, ki vas ima rad!« je rekla Roxy.
»No, veselila sem se, da bom vsak dan našla novo rožo,« je rekla gospa Banks. »Prva roža je bila na moji verandi.«
»Ali mislite, da vam jo je pustila vaša mačka?« je vprašala Roxy.
»Chester mi rad pušča presenečenja, a nikoli še ni pustil rož,« se je zasmejala gospa Banks. »Kaj pa roža na mojem stolu?«
»Pes na koncu ulice?« se je Roxy še bolj zasmejala.
»Pri vhodnih vratih?«
»Veverica?«
»Ojoj,« je rekla gospa Banks in se smejala. »Nisem vedela, da je toliko živali, ki me imajo rade! A rože so mi zagotovo pomagale, da se počutim bolje.«
Roxy je skoraj poletela od sreče. Bila je vesela, da je spet nasmejala gospo Banks.
Ilustracija: Adobe Stock