Plevel in grde besede

Julie Cornelius-Huang

(po resnični zgodbi)

»Kaj ko bi sklenila družinsko obljubo? je vprašala mama.

Slika

mom and boy weeding together

»Ali se lahko pogovoriva?« je Jonas vprašal mamo. Usedel se je na travo poleg cvetlične gredice, kjer je plela.

»Seveda! Kaj se dogaja?« je vprašala mama. Snela si je umazane vrtnarske rokavice.

»Danes je nekaj otrok v šoli izrekalo besedo, ki je ne poznam. Ko so jo izgovorili, so se smejali,« je rekel Jonas. »Mislim, da je bila to grda beseda.«

»Kako si se počutil, ko si jo slišal?« je vprašala mama.

»Nisem se dobro počutil.«

Jonas je besedo zašepetal mami. Povedala mu je, kaj pomeni. Jonas je imel prav. Beseda ni bila lepa.

»A zakaj je grda?« je vprašal.

»Grda je zato, ker je neprijazna in ni spoštljiva. Kadar uporabljamo besede, kot je ta, težko občutimo Svetega Duha. Sveti Duh ti je povedal, da je grda. Zato se nisi počutil dobro.«

Jonas se je namrščil. »A zdelo se je, da se drugi otroci zabavajo. Zakaj sem bil jaz edini, ki mu je bilo nelagodno?«

»Kako veš, da se drugi otroci niso počutili enako?« je vprašala mami.

»Zato ker so se vsi smejali in nasmihali, ko je kdo izrekel to besedo.« Jonas je bil zmeden.

Včasih se ljudje smejijo ali nasmihajo, ko jim je nelagodno,« je rekla mama. Včasih pa jih sploh več ne moti, ko velikokrat slišijo ali izrečejo grde besede. A še vedno ni prav govoriti te besede. Podobno je temu plevelu. Plevem, da ohranjam lep vrt in da omogočim rast dobrim rastlinam.«

»Vesel sem, da besede nisem izgovoril,« je rekel Jonas.

»Jaz tudi,« je rekla mama. »Ponosna sem nate. Imam predlog. Kaj ko bi sklenila družinsko obljubo?«

»Kakšno?« je vprašal Jonas.

»Obljubiva, da bova uporabljala lepe besede in ne grdih. To je lahko družinski dogovor.«

Jonasu je bil predlog všeč. Z mamo sta si segla v roke. Jonas se je dobro počutil zaradi obljube, ki jo je sklenil z mamo.

»Kaj pa, če obljubiš, da mi boš pomagal končati pleti?« je vprašala mama, »Potem ti obljubljam, da te bom odpeljala v park.«

Jonas se je nasmehnil in pobral lopatko. »Velja.«

Jonas se je počutil veliko bolje, ker je pomagal mami. Vedel je, da je obljuba, da ne bodo govorili grdo, dobra odločitev za njuno družino.

Ilustriral: Dan Widdowson