Samo Lillian

Mikaela Wilkins

(po resnični zgodbi)

Lillian ni hotela biti edina pri Mladenkah.

Danes je bil Lillianin zadnji dan v Osnovni. Lillian bo pogrešala druge otroke v Osnovni. Bili so samo trije – dve mlajši deklici in njen bratec Michael.

»Kako se počutiš glede odhoda k Mladenkam?« jo je vprašala učiteljica v Osnovni.

»Komaj čakam, da bom šla v razred s starejšimi deklicami!« je rekla Lillian.

»Vesela sem, da si navdušena,« je rekla učiteljica. »Kdo še bo pri Mladenkah s tabo?«

Lillian je pomislila na starejša dekleta v oddelku. Summer in Cova sta ravno končali srednjo šolo. Melvina pa se je z družino odselila. Čakaj! Ostala je … samo Lillian.

Kakšen bo njen razred Mladenk? Samo učiteljice in ona? To je zvenelo čudno – in osamljeno. Lillian je vznemirilo že samo razmišljanje o tem. Namrščila se je. Ni hotela biti edina pri Mladenkah.

Lillian je preostanek dneva razmišljala o tem, da bo edina mladenka. Pri večerji je hrano premetavala po krožniku, ne da bi jo pojedla. Momljala je, ko je prišla na vrsto za družinsko branje svetih spisov.

Mami je odložila svoje svete spise. »Kaj je narobe?« je vprašala.

Lillian je zavzdihnila. »Sama bom pri Mladenkah!«

Mami je prisedla k Lillian. Objela jo je. »Ne bo lahko,« je rekla. »Kako ti lahko pomagamo?«

Lillian je za trenutek pomislila. »Morda lahko molimo, da se bo v oddelek priselilo drugo dekle. In morda mi očka lahko da blagoslov.«

Očka se je nasmehnil. »To sta čudovita predloga.«

Družina je pokleknila k molitvi. »Nebeški Oče,« je začela Lillian, »vesela sem, da bom šla k Mladenkam. Nočem biti sama, ampak če je to tvoja volja, potem je to v redu. Prosim pomagaj mi, da bom vedela, kaj lahko naredim, da se bom počutila bolje. In če želiš navdihniti družino z dekletom moje starosti, da se preseli v naš oddelek, bi bilo tudi čudovito.«

Po molitvi ji je očka položil roke na glavo. »Blagoslavljam te, da boš mirna glede odhoda k Mladenkam,« je rekel. »Nebeški Oče te bo blagoslovil, če ga boš prosila za pomoč.«

Lillian je res občutila mir. Ni še vedela, kaj naj naredi, da bo njen prehod k Mladenkam lažji. A je tudi vedela, da ji bo nebeški Oče pomagal.

V nedeljo je bila Lillian še vedno malce nervozna. Spomnila pa se je miru, ki ga je občutila potem, ko ji je očka dal blagoslov. Vedela je, da bo v redu.

Na zakramentnem sestanku je škof objavil, da bo sestra Barns nova predsednica Mladenk. Sestra Barns je vstala, ko so poklicali njeno ime. Lillian je v resnici ni poznala, a videti je bila prijazna.

Mami je rekla, da je, ko je bila njenih let, njena voditeljica Mladenk postala ena njenih najboljših prijateljic. Mogoče bi Lillian in sestra Barns lahko bili prijateljici! To je bil odgovor na njeno molitev.

Lillian je po zakramentnem sestanku šla v svojo novo učilnico. Na hodniku je stalo starejše dekle.

»Živijo,« je rekla Lillian. »Ali si na obisku v našem oddelku?«

Dekle je odkimalo. »Ne. Z družino smo se ravno preselili sem.«

Lillian se je nasmehnila. »Dobrodošla v našem oddelku. To je moj prvi dan pri Mladenkah.« Z dekletom sta se usedli v učilnico. »Mimogrede, ime mi je Lillian«.«

»Nemogoče!« je reklo novo dekle. »Tudi meni je ime Lillian!«

Lillian se je zasmejala. Nebeški Oče je znova uslišal njeno molitev! Morda pri Mladenkah nenazadnje sploh ne bo tako osamljena.

Zgodba se je zgodila v Avstraliji.

Ilustrirala: Sue Teodoro