»Molitev med potresom«, Prijatelj, mar. 2023, 4–5.
Molitev med potresom
Ko se je Violet zbudila, se je vse treslo!
Zgodba se je zgodila v Peruju.
Violet je spala, ko jo je prebudilo bobnenje. Sprva je mislila, da grmi.
A bobnenje je postajalo vse glasnejše. Okna v njeni sobi so se stresla.
Violet se je naglo usedla. To je bil potres!
Z družino so se nedolgo tega preselili v Peru. Vedela je, da so tu velikokrat potresi. In z družino so se nanje pripravili in vadili, kaj morajo storiti. A to je bilo bolj strašno, kot si je mislila, da bo. Čutila je, kako se ji telo trese.
Violet je stekla v kuhinjo in zlezla pot mizo. Nekaj sekund kasneje sta se ji pridružila brat in sestra. Pa tudi mami in očka.
»Dobro ste si zapomnili vse, kar smo vadili,« je rekel očka. »Ste vsi v redu?«
Violetina brat in sestra sta prikimala.
Toda Violet je bilo strah. Zaprla je oči. Težko je bilo prezreti tresenje okrog nje.
Potem se je spomnila na molitev. Prekrižala je roki in sklonila glavo. »Dragi nebeški Oče,« je zašepetala, »prosim, čuvaj mojo družino«.
Violet je vztrajno molila. Čutila je, kot da bi jo nekdo objemal. Ko je končala, je pogledala navzgor. Mama in očka sta imela prekrižane roke. Tudi brat in sestra. Vsi so molili! Tla so se še vedno tresla. Toda Violet je v srcu in mislih občutila mir.
Tresenje je naposled prenehalo. Violet in družina so zgolj zaradi varnosti pod mizo ostali nekoliko dlje.
»Kako se počutiš?« je mama vprašala Violet.
»V redu,« je rekla Violet. »Sprva sem bila zares prestrašena. A molitev mi je pomagala, da sem počutim bolje.« Objela je mamo. Bila je vesela, da ji je nebeški Oče pomagal, da je občutila mir.
Ilustriral: Toby Newsome