»Poseben dar«, Prijatelj, avgust 2023, 18–19.

Poseben dar

Gretchen Picklesimer Kinney

(po resnični zgodbi)

»To mora biti Sveti Duh,« je pomislila Mehrimah.

Zgodba se je zgodila v Franciji.

»Mehrimah! Fatima! Misijonarja sta tukaj,« je poklicala mami.

Mehrimah je zaprla svojo knjigo zgodb iz svetih spisov in stekla v dnevno sobo. Misijonarja sta njeno družino učila o Jezusu Kristusu. Mehrimah in njeni družinski člani se bodo kmalu krstili. Komaj je čakala!

Mehrimah se je usedla z družino.

»Danes bomo govorili o Svetem Duhu,« je rekel starešina Moea’i. »Pomaga nam občutiti mir in tolažbo nebeškega Očeta.«

»Prav tako nas spodbuja, da delamo, kar je dobro,« je dodal starešina Campbell. »In pomaga nam vedeti, kaj je res. Verjetno ste že prej občutili Svetega Duha.«

Mehrimah je pomislila, kako je bilo, ko je izvedela za Mormonovo knjigo. Občutila je mir in srečo. Zato je vedela, da izpričuje resnico. Je bil to Sveti Duh?

»Potem ko se boš krstila, boš dobila dar Svetega Duha,« je rekel starešina Moea’i. »To pomeni, da je vedno lahko s teboj, da ti pomaga in te vodi.«

»Ta teden bodi pozorna na svoje misli in občutke,« je rekel starešina Campbell. »Bodi pozorna, kdaj ti govori Sveti Duh.«

Tisti večer je bila Mehrimah med družinsko molitvijo pozorna na to, kako se počuti. Občutila je pomirjenost in mir. Bilo je skoraj, kakor če bi jo kdo močno objel. To mora biti Sveti Duh, je pomislila.

Mehrimah je v cerkvi v nedeljo poslušala pesem o Jezusu Kristusu. Bila je srečna. Zaradi tega je želela pomagati drugim ljudem. Tudi to mora biti Sveti Duh, je pomislila.

Mehrimah je pred spanjem brala knjigo zgodb iz svetih spisov. Njena sestra Fatima jo je prosila, če jo da še njej. Mehrimah je rekla ne.

Mehrimah je še naprej brala. Vendar se je počutila slabo, ker knjige ni posodila.

»Oprosti,« je rekla Fatimi. »Bi brali skupaj?«

Fatima je prisedla k njej. Pri branju sta se izmenjavali. Mehrimah je občutila toplino in srečo. To mora biti Sveti Duh, je pomislila.

Slednjič je napočil dan njihovih krstov. Mehrimah in njeni družinski člani so šli v cerkveno zgradbo in se preoblekli v bela oblačila.

Mehrimah se je krstila prva. Voda je bila mrzla, ampak je bila zadovoljna, da je z nebeškim Očetom sklenila zavezo. Mami jo je ogrnila z brisačo. Potem je gledala, kako so se krstili mami, oči in Fatima.

Mehrimah se je spet preoblekla v suha oblačila. Zdaj je bil čas, da jo bodo potrdili.

Misijonarja sta položila roke na Mehrimahino glavo. »Potrdiva te za članico Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni,« je rekel starešina Campbell, »in ti rečeva, prejmi Svetega Duha.« Mehrimah je po vsem telesu začutila toplino, ko je prisluhnila preostalemu blagoslovu.

Potem ko so Mehrimah potrdili, jo je mami močno objela. »Kako se počutiš?«

»Res dobro,« je rekla Mehrimah. »Potem ko sta mi na glavo položila roke, sem občutila nekaj in občutiti je bilo kakor mir.« Nasmehnila se je. »Občutiti je bilo, kakor da bi mi nekdo govoril, naj živim dobro življenje, pomagam ljudem in spolnjujem zapovedi.«

»Ali veš, kaj si občutila?« je vprašala mami.

»Da, vem,« je rekla Mehrimah, oči pa so se ji svetile. »To je bil Sveti Duh!«