»Nikdar zares sam«, Prijatelj, avgust 2023, 22–23.
Nikdar zares sam
Kaj če se bo Ethan spet poškodoval, ko ne bo nikogar, da bi mu pomagal?
Zgodba se je zgodila v ZDA.
Ethan se je na gugalnici poganjal z nogami. Šel je vse višje. Veter mu je dajal občutek, da leti!
Potem je zazvonil zvonec. Ethan je zavzdihnil. Ni bil še pripravljen na konec odmora.
Otroci so se postavili v vrsto, da bi šli nazaj noter. Ethan se je začel gugati počasneje. Potem je stopil z gugalnice, da bi šel v razred.
A ko se je s stopali dotaknil tal, je v nogi začutil ostro bolečino. Padel je na zemljo. Poskusil je vstati, a noga ga je močno zapekla. Močno ga je bolela!
»Na pomoč!« je Ethan zaklical. Po licih so mu stekle solze. Otroci in učiteljice so mu pritekli na pomoč.
»Kaj je narobe?« je vprašala učiteljica.
»Zlomil sem si nogo!«
Ni bilo prvič, da si je Ethan zlomil kost. Ni bilo niti drugič ali tretjič! Ethan je imel bolezen krhkih kosti, zaradi katere si je zlahka zlomil kosti. Kosti si je lahko zlomil že, če je stopil s pločnika ali se v koga zaletel.
»Poklicali bomo tvoje starše, da te bodo odpeljali k zdravniku,« je rekla učiteljica. »Vse bo v redu.«
Ethan je bil vesel, da so bili tam ljudje, ki so mu pomagali. Noga ga je še vedno zelo bolela, a je vedel, da je na varnem.
Mami in oči sta prišla v šolo in Ethana odpeljala k zdravniku. Na nogi je dobil moder mavec in odšel domov počivat.
Ethan je zaradi zlomljene noge veliko časa preživel v postelji. Imel je veliko knjig za branje. Včasih so ga obiskali prijatelji, da so se z njim igrali. A se je še vedno dolgočasil.
Ethan se je neke noči prebudil in ni mogel več zaspati. Poskusil se je sprostiti, a ga je kar naprej skrbelo. »Kaj če si bom zlomil kost in nikogar ne bo, denimo sredi noči?« je pomislil Ethan. Srce mu je začelo biti hitreje. Začutil je strah.
»Oči!« je zaklical Ethan.
Oči je pritekel v Ethanovo sobo. »Kaj je narobe?«
»Strah me je,« je rekel Ethan. »Kaj če si zlomim še eno kost in ne bo nikogar, da bi mi pomagal?«
Oči se je usedel k njemu na posteljo. »To je grozna misel,« je rekel. »Čeprav skušamo biti previdni in varni, se lahko zgodi kaj slabega. A ne glede na vse nad teboj bdi nebeški Oče.«
»To torej pomeni, da je vedno z menoj?« je rekel Ethan.
»Točno tako.« Oči je Ethana nežno objel.
Ethan je pomislil, kako hitro je oči prišel, da bi mu pomagal. Vedel je, da ga ima oči rad in da mu vedno želi pomagati. Morda je tudi nebeški Oče takšen.
Ethan je naslednji dan prebral odlomek iz svetih spisov v reviji Prijatelj. Glasil se je: »Zatorej se veselite in se ne bojte, kajti jaz, Gospod, sem z vami in vam bom stal ob strani.«*
Ethan je čutil, da je pomirjen in na varnem, ko je prebral odlomek iz svetih spisov, prav kar je čutil, ko je govoril z očijem. Vedel je, da ga tolaži Sveti Duh. Bilo je, kakor če bi se ponovno objel z očijem.
Verjetno si bom polomil še kakšno kost, je pomislil Ethan, vendar ni treba, da sem prestrašen. Vedel je, da nikoli ne bo zares sam.
Ilustrirala Simini Blocker